Ukrepe sprejemamo že nekaj let in jih tudi sproti objavljamo tako v Blejskih novicah kot na spletnih straneh www.mojaobcina.si/bled in www.e-bled.si ter na pripadajočih družabnih omrežjih.

Na kratko o tem, kar je občina že naredila:

Do danes izvedeno:

• Gradnja in obnova kanalizacijskega omrežja, trenutno se gradi še kanalizacija v Mali Zaki, pri ribičih, kjer so bile doslej greznice. Počitniške hiše od sodinškega stolpa v Zaki do Pristave bodo morale imeti male čistilne naprave.
• Omejevanje gnojenja v pojezerju oz. časovno omejeno gnojenje, občina Bled ima pri tem ene najbolj strogih pravil v Sloveniji
• Ukrepi za zmanjšanje prometa v območju Blejskega jezera:
• Odmik parkirnih mest z obale Blejskega jezera – Jezerska promenada
• Zapora Veslaške promenade za motorna vozila
• Zapora cesta Pristava – Velika Zaka – ŽP v času turistične sezone
• Vzpostavitev bike-sharing sistema
• Gradnja mešanih površin za pešce in kolesarje (ob SRC, Rečiška cesta, Cankarjeva cesta, …)
• Nova parkirna mesta, ki so oddaljena od Blejskega jezera in usmerjevalni sistem na prosta parkirišča s spletno aplikacijo map.e-bled.si
• Uvajanje elektromobilnosti in zmanjšanje emisij izpustov CO2 in ostalih škodljivih plinov, postavitev polnilnic, nabava vozil na električni pogon za javna podjetja
• Novo parkirišče za avtobuse ob Infrastrukturi Bled
• Sončna krema v Grajskem kopališču
• Intenzivno ozelevanje, zasajevanje in nadomestitev poškodovanega drevja z novimi vrstami, preprečevanje dostopa do jezerske obale kjerkoli z zasaditvami (npr. vrbice)
• Ozaveščanje mladih družin glede negativnih vidikov krmljenja račk
• Povečanje rabe obnovljivih virov energije in zmanjšanje rabe fosilnih goriv objektov v lasti občine Bled in njenih zavodov
• Zasledovanje koncepta zero waste na prireditvah, pitniki, …
• Plovbni režim, ki prepoveduje plovbo čolnov z dizelskimi in bencinskimi motorji in določitev kopalnih voda
• Vsakoletne čistilne akcije Društva za podvodne dejavnosti
• Promocija trajnostne mobilnosti in zelenega turizma med domačini in turisti
• Ureditev parkirišča ob postaji Bled – Jezero (v pristojnosti Slovenskih železnic)
• Ko jezero cveti, fizično čiščenje gladine in pobiranje alg, saj odmrle predstavljajo gnojilo za nove alge.
• Od januarja do praktično danes nenehno čiščenje površine jezera in odvažanje alg

Načrti:

• Kolesarska povezava Bled – Bohinjska Bistrica
• Ureditev avtobusnih postajališč (12) v okviru projekta Počakaj na bus
• Postopna preobrazba Jezerske promenade na Bledu
• Postopno urejanje jezerske obale zaradi erozije, samo letos občinski proračun za to namenja okoli 220.000 evrov, če dodamo še vzdrževanje pristanišč je številka blizu 300.000 evrov
• Zamenjava dizelskega cestnega vlakca z električnim
• Ukrepi turizma za spremembo klientele gostov

Izzivi:

• Ureditev ribogojnice po veljavnih okoljevarstvenih standardih
• Gnojenje v pojezerju
• Množični turizem
• Manjkajoč dokument: Podrobnejši načrt upravljanja voda za Blejsko jezero (PNUV Blejsko jezero), ki bi moral nastati kot plod sodelovanja med MOP in Občino Bled
• Delovanje natege, dotok Radovne, obnova, če je potrebno
• Izvirske vode (npr. Ušivec) speljane v mešani sistem, ARSO ne dovoli, da bi pritoke speljali v jezero in zagotovili večjo pretočnost jezera
• Izgradnja Južne razbremenilne ceste, potem možen skoraj popoln umik prometa z jezerske sklede

Posvet o ukrepih za izboljšanje stanja Blejskega jezera

Blejski župan Janez Fajfar je ustanovil posvetovalni organ župana za vprašanja varstva okolja. Prva tema, ki so jo člani obravnavali, je bilo stanje Blejskega jezera in možni ukrepi za njegovo izboljšanje.

Blejsko jezero se je že pred novim letom obarvalo rdeče, kar pomeni, da so bili izpolnjeni pogoji za cvetenje alg. Cvetenje alg je sicer vsakoletni naravni pojav v Blejskem jezeru, ki po zagotovilih strokovnjakov in opravljenih meritvah toksinov ni nevaren za ljudi, je pa pokazatelj stanja Blejskega jezera. Alge cvetijo, ker imajo za svojo rast dovolj hrane.

Na posvetu so sodelovali predstavniki stroke (ARSO, Direkcija za vode), lokalnih okoljevarstvenih društev, občine, potapljačev, jamarjev in ribičev.

Osrednje sporočilo posveta je, da Blejsko jezero s strani Ministrstva za okolje in prostor nujno potrebuje podrobni načrt upravljanja, saj je jezero v lasti Republike Slovenije. Občina Bled bo na MOP naslovila apel, naj to stori čim prej. 

Občina Bled tudi daje pobudo, da bi Državni zbor RS sprejel poseben zakon o Bledu, saj obstoječa zakonodaja ne daje vseh možnosti varovanja jezera, kot jih predlagajo strokovnjaki – npr. popolno prepoved gnojenja v pojezerju… in podobno. 

Hkrati lokalna skupnost pričakuje, da bo RS takoj pristopila k izgradnji Južne razbremenilne ceste, ki bo pomembno pripomogla k prometni razbremenitvi jezerske sklede.

Turizem Bled in Občina bosta zaprosila okoljevarstvenike, naj sodelujejo v projektu Vprašaj me, sem domačin, ki bi svoje delo opravljali neposredno ob jezeru ter osveščali domačine in obiskovalce o pravilnem vedenju ob jezeru. 

Občina Bled bo spodbudila tudi strokovno razpravo o tem, ali je smiselna nabava posebnega plovila za odstranjevanje alg. Občina in javno podjetje Infrastruktura sta sicer fizično že odstranjevala alge, saj so odmrle alge na dnu jezera hrana za nove. 

Vsak izmed govornikov je predstavil svoj pogled na stanje jezera in svoje predloge rešitev, glavno besedo pa je imela stroka.

Romana Purkart

Župan Janez Fajfar je takoj, ko je nastopila nova vlada, to je v petek, 13. marca, poslal naslednje pismo, ki so ga dobili tudi mediji:

Odprto pismo poslancem, državnim svetnikom, vladi in predsedniku Republike

Spoštovani!

Na Bledu že vrsto let bijemo bitko za ohranitev zdravja Blejskega jezera, vendar jezera sami, brez nujne pomoči države in širše regijske skupnosti, ne moremo sanirati tako, da bi bilo njegovo stanje ponovno dobro.

V zadnjih letih se je ekološko stanje jezera po podatkih Agencije Republike Slovenije za Okolje (ARSO) poslabšalo. 

Na Bledu smo skupaj s strokovno javnostjo in ostalimi deležniki natančno definirali ukrepe, ki so nujno potrebni za revitalizacijo Blejskega jezera, od katerih sta ključna predvsem dva:

1.           podroben načrt upravljanja jezera, ki naj zagotovi potrebne ukrepe s strani države za izboljšanje stanja jezera in  

2.           izgradnja prepotrebne južne razbremenilne ceste.

Občina Bled daje pobudo, da bi Državni zbor RS sprejel poseben zakon o Bledu, ki bo s celovitim pristopom lahko rešil pereče probleme, ki jih zaznavamo na številnih področjih, predvsem pa pri največji vrednoti Bleda kot ene od najbolj prepoznavnih in najlepših točk v državi, to je vsekakor Blejsko jezero. 

Preko tovrstnih zakonskih določil in izvedbenih ukrepov bi bilo možno nadgraditi napore lokalne skupnosti, ki so nujni, če želimo za nas in prihodnje rodove ohraniti Blejsko jezero in Bled v celoti. 

Tako kot poznamo Zakon o glavnem mestu Republike Slovenije, ki ureja kompleksna razmerja med glavnim mestom in državo, na Bledu menimo, da potrebujemo tudi Zakon o Bledu. 

Dejstvo je, da smo s spodaj naštetimi ukrepi na lokalni ravni izčrpali možnosti in pristojnosti, ki jih imamo v boju za ohranitev Blejskega jezera v stanju kakršnem je bil in kakršnega si želimo. Naslednji koraki, ki so nujni, vključujejo kompetence in pristojnosti, ki presegajo okvire lokalne samouprave.

Če želimo ohraniti Blejsko jezero, potrebujemo dobro delujoč sistem dovoda sveže vode iz Radovne in natege iz jezeru. Občina nad tem nima nadzora, saj je v upravljanju države. 

Če želimo ohraniti Blejsko jezero, je po soglasni oceni celotnega spektra strokovne javnosti nujna omejitev prometa v območju jezerske sklede. Lokalna skupnost ta ukrep v skladu s svojimi pristojnostmi izvaja. Največjo prometno obremenitev za jezersko skledo predstavlja promet po glavni cesti Bled – Bohinj, ki teče tik ob jezeru. Prometa ne moremo ustaviti, ker je to državna cesta, ki predstavlja ključno prometno povezavo Bohinj s svetom. Omejitev prometa ob jezerski skledi bo možna šele po izgradnji Južne razbremenilne ceste (JRC). Projekt, ki se vleče nerazumno dolgo in za katerega je odgovorna država naj bi stal približno 30 milijonov evrov. Glede na vse prihodke, ki se stekajo v državno blagajno iz blejskega in bohinjskega gospodarstva menimo, da državi to ne bi  smelo predstavljati problema. Vrednosti ohranitve Blejskega jezera se ne da izmeriti v denarju, jasno pa je, da je projekt izgradnje JRC ekonomsko več kot upravičen. 

Če želimo ohraniti Blejsko jezero, se mora preprečiti prekomerni neposredni in posredni vnos vsakršnih hranil in gnojil v jezero. Za to potrebujemo zakonsko podlago, ki bo v širšem bazenu jezerske sklede to regulirala oziroma onemogočila. 

Prizadevanja lokalne skupnosti za trajnostni razvoj so opazili tudi v tujini, in to večkrat. Prav v teh dneh je Bled prejel že tretjo nagrado za trajnostni razvoj s strani nizozemske nevladne organizacije Greendestinations.org, ki vodi platformo Green Destinations, preko nje pa Slovenska turistična organizacija  izvaja Zeleno shemo slovenskega turizma, katere ponosni del je tudi Bled, ki je ena izmed dvanajstih zlatih destinacij v Sloveniji. 

Občina Bled je sprejela vrsto ukrepov, ki pripomorejo k manjšemu obremenjevanju jezera. Prav v teh dneh zaključujemo še zadnji krak izgradnje kanalizacije neposredno ob jezeru, s čimer bo krog sklenjen. Na področju urejanja prometa smo v preteklih letih naredili ogromno, od izgradnje parkirišč na obrobju Bleda do uvajanja dodatnega javnega prevoza poleti in do postopnega zapiranja jezerske sklede za promet. 

Ob jezeru se od začetka junija do sredi septembra sprehajajo domačini, ki so del projekta »Vprašaj me, sem domačin«, in osveščajo obiskovalce in goste, kako se na Bledu vesti trajnostno. Na sprehajalnih poteh ob jezeru smo postavili pitnike, na katerih je tudi obvestilo, da je voda na Bledu pitna in da ni treba kupovati plastenk. Ob jezeru so, tako kot povsod po Bledu, postavljeni koši za ločeno zbiranje odpadkov.

Ogromno delamo na ozaveščanju občank in občanov ter naših gostov o trajnostnem načinu življena. Obnovili in na novo smo označili vse pohodne poti v občini, gradimo in obnavljamo kolesarske steze. Posneli smo film o želenem vedenju na Bledu, v lokalnem glasilu mesečno objavljamo navodila o varčnem ravnanju s pitno vodo, o tem, kako lahko živimo z manj embalaže in podobno. Vsi ti ukrepi so občino stali nekaj milijonov evrov, ki pa jih nismo porabili zaman, saj je pred nami jasen cilj: ohranitev izjemne naravne in kulturne dediščine, ki je del našega okolja.

Žal pa vsi našteti ukrepi nikakor niso dovolj. Dejstvo, da je Blejsko jezero, ki že od novembra cveti (fitoplankton, ki vodo obarva rdeče), v lasti Republike Slovenije, ki pa zanj nima niti podrobnega načrta upravljanja!

Verjetno nam ni treba ponavljati, da je Bled slovensko okno v svet – podoba Bleda je slovenska ikona brez primere, kot je, na žalost, brez primere tudi odnos države do njega. 

Pismo je obrodilo sadove

Pogovori med državo in občino so se začeli

Potem, ko je Občina Bled z javnim pismom vlado, državni zbor, državni svet in predsednika republike seznanila s stanjem Blejskega jezera, je bil v soboto, 21. marca popoldne na Bledu sestanek na to temo. Udeležili so se ga predstavniki ključnih državnih organov: Ministrstva za okolje in prostor, Direkcije Republike Slovenije za vode, Agencije Republike Slovenije za okolje, predstavnica koncesionarja za čiščenje gladine površinskih voda in preprečevanja onesnaženja vodnih in priobalnih zemljišč ter predstavniki občine.  

Na sestanku so se dogovorili, da bodo Ministrstvo za okolje in prostor in organi v sestavi Direkcija RS za vode, Agencija RS za okolje in Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor pospešeno pristopili k izvajanju ukrepov, ki so v njihovi pristojnosti. Na sestanku so se pogovarjali tudi o naboru srednjeročnih in dolgoročnih ukrepov za izboljšanje stanja jezera in možnostih za njihovo izvedbo.