Ob nenavadno močnem cvetenju Blejskega jezera v lanskem letu so že lani pomladi kljub epidemiji stekli različni postopki in koraki za ugotavljanje vzrokov za ta pojav. Občina Bled je kljub številnim ukrepom, ki jih je za zdravje blejskega jezera že izvedla in še izvaja, stopila tudi v stik z Ministrstvom za okolje in prostor (MOP) ter njegovimi službami.

ARSO redno in konsistentno izvaja meritve kemične in ekološke kakovosti vode, MOP pa je pregledal delovanje natege. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, natega deluje. Občina Bled je pregledala tudi kanalizacijski sistem – del M kanala, ki poteka neposredno ob jezeru, in ni ugotovila nobenih pronicanj kanalizacije v jezero. To njeno ugotovitev potrjuje tudi inšpekcijski nadzor, ki je bil opravljen poleti lani.

Oba dokumenta objavljamo v celoti.

Sporočilo za javnost MOP - natega

Direkcija Republike Slovenije za vode je za potrebe izboljšanja stanja Blejskega jezera poleti 2020 opravila pregled in obsežno podvodno ter geodetsko snemanje sistema sanacijskih naprav v jezeru. Zaradi slabšanja kakovosti jezerske vode, cvetenja jezera in vse večje onesnaženosti je bilo nujno preveriti stanje cevovodov in natege, ki skrbijo za splakovanje in prezračenost predvsem spodnjih plasti Blejskega jezera. Za ta namen je bilo opravljenih kar 90 potopov.

Ob svetovnem dnevu zemlje je lani, 21. aprila 2020, na Bledu potekal pogovor o zaskrbljujočem stanju Blejskega jezera in njegovi revitalizaciji. Na pobudo župana Bleda, Janeza Fajfarja, so se ga udeležili predsednik Republike Slovenije, Borut Pahor, predstavniki Društva za varstvo naravne in kulturne dediščine Bleda ter direktor Direkcije Republike Slovenije za vode, Roman Kramer. V skladu z dogovorom na pogovoru je Direkcija za vode za hitrejše ukrepanje in reševanje stanja jezera izvedla obsežen pregled dna Blejskega jezera.

Sistem sanacijskih naprav Blejskega jezera

Dotok Radovne, skupaj z natego Blejskega jezera, predstavljata učinkovit sistem za izpiranje jezera. Sistem sanacijskih naprav Blejskega jezera je eden od ključnih hidrotehničnih ukrepov za doseganje dobrega stanja vodnega telesa. Za upravljanje in vzdrževanje sistema ter odločanje o izdaji različnih mnenj, smernic, pogojev in soglasij skladno z Zakonom o vodah, je nujno potrebno poznati tako stanje objektov in naprav, kot tudi evidentirati natančno lokacijo in globino podvodnih tras cevovodov. Cevovod odvoda hipolimnijskih vod iz Blejskega jezera - t.i. natega Blejskega jezera je bil podvodno pregledan nazadnje leta 2000.

Sistem sanacijskih naprav Blejskega jezera obsega dovodni sistem čiste vode Radovne v Blejsko jezero in odvodni sistema hipolimnijskih vod iz Blejskega jezera – t.i. natega Blejskega jezera. Z namenom, da se poveča naravna pretočnost jezera in jezero prezrači je bila že leta 1964 v Blejsko jezero po cevovodu speljana čista voda iz vodotoka Radovna. Dovodni kanal v jezero priteče na SZ delu, kjer je voda Radovne usmerjena v dva kraka (Krak 1 dolžine 270,29 m je usmerjen proti vzhodnemu delu jezera do globine 14 m, krak 2 dolžine 169,35 m pa proti zahodnemu delu jezera do globine 19 m).

Sistem odvoda hipolimnijskih vod iz Blejskega jezera - t.i. natega Blejskega jezera, je bila zgrajena leta 1981 z namenom odstranjevanja onesnaženih, z nutrienti bogatih spodnjih plasti jezerske vode (hipolimnij). Za odvod hipolimnijske vode iz vzhodne in zahodne kotanje jezera so po dnu jezera položeni trije kraki cevovodov, ki so iz jezera speljani v profilu iztoka vodotoka Jezernice (Krak A: cevovod iz zahodne kotanje jezera dolžine 949,49 m, krak B: cevovod iz vzhodne kotanje jezera dolžine 630,30 m, krak C: cevovod iz vzhodne kotanje jezera dolžine 985,46 m).

Podvodno geodetsko in video snemanje sistema sanacijskih naprav

Sistem sanacijskih naprav Blejskega jezera opravlja pomembno funkcijo pri izboljšanju, zagotavljanju in ohranjanju kakovostnega stanja vodnega telesa Blejskega jezera. S ciljem kontrolnega pregled stanja podvodnih krakov cevovodov sistema sanacije Blejskega jezera (tako dovodnih kot odvodnih krakov), dokumentiranja stanja cevovodov in izdelave natančnejšega pozicijskega geodetskega posnetka cevovodov ter elaborata, ki bo služil kot informacijska podlaga za prostorsko podatkovne baze, je Direkcija RS za vode v letu 2020 pristopila k izdelava podvodnega geodetskega in video snemanja sistema sanacijskih naprav Blejskega jezera.

Glavni del pregleda in snemanja podvodnega dela sistema sanacije Blejskega jezera (podvodna dela) je bil izveden v juniju in juliju 2020. V zahtevnih pogojih akvatorija Blejskega jezera, slaba vidljivost in nizka temperatura vode, so pregled in posnetek izvedli potapljači Društva za podvodne dejavnosti Bled, ki so v ta namen opravili preko 90 potopov in pregledali  skupaj 3005,34 metrov cevovodov.

Na dovodu ni zabeleženih poškodb, niti zaznanih nepredvidenih iztokov vode, ustja cevi niso zasuta, na ustjih cevi pa so vidni močni sledovi delovanja vodnega toka, kar pomeni, da voda Radovna v Blejsko jezero doteka. Na cevovodih odvoda - t.i. natege Blejskega jezera, ni zabeleženih poškodb. Evidentirano je sesanje na vtoku v cevi in na perforiranem odseku cevovodov. Sesanje izven predvidenih mest ni bilo zabeleženo. Natege Blejskega jezera torej ustrezno funkcionira.           

S pregledom je bilo ugotovljeno, da kljub starosti obe funkcionalni celoti sistema sanacije Blejskega jezera, tako dovodni kot odvodni del, opravljata namensko funkcijo in delujeta.

Inšpekcijski nadzor odvajanja komunalnih odpadnih voda v centru Bleda

9. 6. 2020

·        Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor

Zaradi stanja Blejskega jezera, je inšpektorica za okolje Inšpektorata za okolje in prostor, po uradni dolžnosti, pri lastniku lokalne gospodarske javne infrastrukture na Bledu - Občini Bled, izvedla kontrolni inšpekcijski nadzor odvajanja komunalnih odpadnih voda v centru Bleda, aglomeracije Podhom in Zasip, ki mejita na Blejsko jezero.

Po podatkih uradnih evidenc je v centru Bleda zgrajenega med 98% do 99% javnega kanalizacijskega omrežja. Tudi komunalne odpadne vode iz otoka so povezane na javno kanalizacijo. Blejsko kanalizacijsko omrežje nima iztoka v Blejsko jezero. Komunalne odpadne vode se po dveh kanalih stekajo v centralno čistilno napravo Bled. V Kanal je sodoben, M kanal pa je kanal starejšega tipa, po katerem se do razbremenilnika oziroma na centralno čistilno napravo skupaj stekajo komunalne odpadne vode in zaledne izvirske vode Ušivec. Inšpektorica si je ogledala posnetke pregleda M kanala, ki so ga opravili s kamero, v letošnjem januarju.  Iz pregleda s kamero je razvidno, da na nekaterih mestih v kanal vdira izvirska voda, ki zlasti ob deževji povzroča prelivanje iz razbremenilnika, saj zaradi prevelikih količin zaledne in izvirske vode, črpalni sistem razbremenilnika ne more prečrpati  celotne količine vode na CČN Bled. Občina Bled načrtuje izgradnjo ločenega sistema za odvajanje odpadnih in padavinskih voda, ki jo bo izvedla po izvedeni gradnji južne razbremenilne ceste. Ob ločenem odvajanju odpadnih in izvirskih voda bi CČN Bled zadostovala za 8000 PE stalnih prebivalcev in občasnih turističnih nastanitev.

Na kontrolnem inšpekcijskem nadzoru odvajanja komunalnih odpadnih voda v centru Bleda, je inšpektorica preverila tudi izvajanje dveh inšpekcijskih odločb, ki sta bili občini izdani zaradi manjkajočih delov kanalizacijskega omrežja. Odločbi določata, da mora Občina Bled do 31. 12. 2020, zgraditi manjkajoče kanalizacijsko omrežje na območju aglomeracije ID 3495 Podhom, druga pa, da mora, prav tako do 31. 12. 2020, urediti manjkajoči del kanalizacijskega omrežja na območju aglomeracije ID 3475 Zasip. Na dan inšpekcijskega pregleda je bilo ugotovljeno, da inšpekcijska zavezanka obe odločbi izvršuje.