Izberi drugo občino
Nazadnje izbrane občine

Poišči občino

Registracija
Napoved za sreda, 22.08.2018

pretežno jasno
Ponoči in zjutraj bo pretežno jasno. Na Primorskem bo pihala šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 13 do 18, ob morju okoli 20 °C
15°C | 30°C
četrtek, 21.08.2018
15°C | 31°C
petek, 23.08.2018
16°C | 30°C
sobota, 24.08.2018
15°C | 31°C
nedelja, 25.08.2018
17°C | 25°C
Opozorila
Torek, 21.8.2018 ob 18h
Dodatnega opozorila ni.
15°C
30°C
pretežno jasno
Nahajaš se tukaj: Novice

Blejskim parkom bomo vrnili pestrost


INTERVJU

| |
11.07.2018      1:05
A A

Blejskim parkom bomo vrnili pestrost



Deli:

Javno podjetje Infrastruktura Bled je zaposlila dr. Jana Bizjaka, agronoma in strokovnjaka za hortikulturo, ki skrbi za blejske parke.

Na vprašanje, v kakšni kondiciji so trenutno blejski parki je odgovoril, da se pozna, da dreves in grmovnic, ki so jih iz takega ali drugačnega razloga odstranili, niso nadomestili.

»Žal se ni dovolj vlagalo v sajenje in to zdaj poskušamo nadoknaditi. Seveda se takoj vidi, če odstranimo drevo – res je, da je bilo kar nekaj dreves, ki so jih odstranili, že v slabem stanju bodisi na koncu svojega življenja bodisi bolnih, zato je precej lažje, če se tako drevo nadomesti takoj.«

Kakšno drevje pa sodi v blejske parke?

»Že včasih so bili na Bledu različni drevoredi, npr. kostanjevi drevoredi na Mlinem in ob Kazini, v skupinah pa so bila zasajena različna drevesa – imeli smo skupine brez, skupine bukev, rdečelistne bukve, pri občinski stavbi je skupina črnih borov in podobno. Parke so delali na ta način, da so sadili drevje po skupinah, ki je potem dalo zelo močan vizualni efekt, kljub temu pa so bili parki dovolj pestri, saj je bila na širšem območju široka paleta drevesnih vrst, marsikatero drevo je staro sto ali stopetdeset let.«

Kaj pa boste sedaj?

»Ideja je, da k starim drevesom, ki so že proti koncu svoje življenjske poti, nasadimo mladike, tako se vrsta ohrani, posek pa tudi ni tako v nebo vpijoč. Nekaj težav je sicer s kostanji, ki imajo veliko bolezni, pa vendar. Nujno je treba omeniti tudi grmovnice, ki na Bledu ponovno dobivajo svoje mesto. Cvetoče grmovnice so tudi paša za čebele, nudijo življenjski prostor pticam, predvsem pa bi Bledu rad vrnil pestrost. Včasih so bili rododendroni, hortenzije, forzicije…rad bi to pestrost grmovnic vrnil Bledu nazaj. To so rastline, ki cvetijo v različnih časih in dajejo pestrost krajini.«

Če pogledamo na blejske parke skozi oči nestrokovnjaka – človek si želi, da bi parki cveteli od maja do oktobra, je to možno?

»Seveda je možno, izbor rastlin, ki jih lahko sadimo, je zelo velik, pomladi začnemo s forzicijo, nadaljujemo s potonikami, spominčicami, španskim bezgom, vrtnicami, hortenzijam in podobno, zaključimo z astrami. Vse to lahko naredimo v soglasju s krajinskimi načrti ter različnimi zavodi. Na Bledu je to zelo, zelo pomembno. Da pa vrnemo cvetje nazaj na Bled, je tudi moja želja. Veseli me, da na različnih portalih in spletnih omrežjih najdemo razne predloge in konstruktivne kritike, še bolj me bo pa veselilo, ko bodo na teh straneh ljudje objavili tudi kaj, kar jim je všeč, torej kar si zasluži pohvalo.«

Kaj pa je bila vaša prva naloga, ko ste prišli na Bled?

Moj prva naloga je bila, da sem se soočil s površinami, ki so bile erodirane, vedeti je namreč treba, da je na Bledu velik pritisk turistov in da se je treba ukvarjati s površinami, ki so že nasajene in so tako ali drugače poškodovane  - travna ruša, vrbe ob jezeru, ki so jih ljudje pohodili do te mere, da si niso več opomogle. Na nekaterih mestih smo namestili novo travno rušo, ki je sedaj zelo lepa, kar smo dosegli tudi s pomočjo novih lepih lesenih ograj, ki so ne samo lepe, pač pa nujne, če želimo doseči, da ljudje ne hodijo po zasaditvah. Ko potem rastline toliko zrastejo, da so dovolj velike, ljudje navadno več ne hodijo po njih. Z večjimi novimi sadnjami bomo začeli jeseni, ker je potem tudi vzdrževanje lažje, namreč karkoli sedaj sadimo, potrebuje veliko več skrbi in nege do jeseni, ko se rastline ukoreninijo in same zaradi boljših pogojev zaživijo.

 

Koliko časa boste potrebovali, da se bo vaše delo zares videlo?

V Zdraviliškem parku in ob jezeru so že vidni učinki. Nasadili smo rožmarinovo vrbo, ki je ljudem zelo zanimiva, na novo smo zatravili nekatere površine -  to je ta pestrost, o kateri govorim, namreč da na primer nasadimo več sort vrb na različnih koncih, bolezni in škodljivcev je manj, pa tudi vizualni učinek je večji. Z novimi sadnjami bomo začeli jeseni, nato bodo rastline zrasle in se bo v nekaj letih že poznalo! Rešitve z enoletnicami se vidi že letos, drugo leto jih bomo še dopolnili. Z enoletnicami dodamo piko na i! Zdajle pa je treba najprej najbolj erodirane dele zatraviti in jih zasaditi s takimi rastlinami, da bo viden tudi učinek!

Kaj pa rože v koritih?

Tudi to se že pozna. Zasadili smo grobelnik, modri čudež, sivko, na žalost pa se pojavlja vandalizem, namreč ljudje rože pulijo ven in jih razmečejo po cesti. Nisem verjel, da se to dogaja, vendar na žalost se. Verjamem, da tega ne počnejo domačini, sumim kakšno mladino, ki se očitno izživlja nad rastlinami. Žal ne mine vikend, ko kakšna roža ne bi bila izpuljena. To je res žalostno, da se znašajo nad rastlinami.  

 




0 (Bodi prvi!)
Oceni članek

Povezani članki
ŽELIŠ BITI TUDI V BODOČE NA TEKOČEM S TEM, KAR OBJAVI Blejske novice? x
Naroči se na e-obveščanje in ostani v stiku z nami in ne zamudi več nobene pomembne novice ali dogodka!

100 % skrbno bomo varovali vašo zasebnost in odjavili se boste lahko kadarkoli!
Komentiraj novico

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Komentarji 0 komentarjev
Za ta prispevek še ni dodanih komentarjev. Bodi prvi!


Blejske novice
Blejske novice
CESTA SVOBODE 13
Tel:(04) 575 01 00

Bodite prvi pri oddaji mnenja.

Radio v živo