Veliko smo jim imeli povedati, zaigrati in zapeti – o plastiki, zaradi pesticidov ogroženih čebelah, o vremenskih in podnebnih spremembah, zaradi katerih izginjajo ptice in se talijo ledeniki, o tekstilni industriji kot drugem največjem onesnaževalcu Zemlje, o ogljičnem odtisu, proizvodnji elektrike in aluminija – veliko se ga porabi za izdelavo embalaže, ki jo po uporabi zavržemo, tovarne pa proizvajajo novo in novo … In krog je sklenjen. Nastopili so učenci in učenke od prvega do devetega razreda, vsak je na svoj način in svoji starosti ustrezno pokazal na težave, s katerimi se spopadamo zaradi nebrzdanega človeškega pohlepa po vedno novih dobrinah.

Zemlja kliče SOS – a pazite, naj vas naslov dogodka ne zavede: 

'Ne Zemlja, mi imamo težave, Zemlja je indiferentna, Zemlji je vseeno, preživela je veliko večje katastrofe, kot pa je človeštvo.' Tako pravi filozof Slavoj Žižek, astronom Carl Sagan pa: 'Naš planet je osamljen drobec v širni kozmični temi. V vsej tej prostranosti ni sledu, da bi pomoč prišla od drugod in nas rešila samih sebe. Če nam je všeč ali ne, je Zemlja naše edino stojišče … To poudarja našo dolžnost, da lepše delamo drug z drugim ter da ohranimo in slavimo edini dom, ki smo ga kadarkoli poznali – Zemljo.' 

Ko citiramo izjave ljudi, ki jim je mar za prihodnost planeta Zemlja, ne moremo mimo delovanja mlade okoljske aktivistke, ki je spodbudila svetovno gibanje 'Petki za prihodnost'. Kaj Greta Thunberg sporoča? 'Sanjam o tem, da bodo vlade, politične stranke in korporacije dojele problem podnebne in ekološke krize, se kljub medsebojnim razlikam povezale – kot se je treba povezati, kadar je nujno – ter uvedle ukrepe, s katerimi bodo učinkovito zaščitile pogoje za dostojanstveno življenje vseh ljudi na tem svetu.'

Kljub vsem grozečim in dejanskim katastrofam, ki se dogajajo okrog nas (če pomislimo le na neusmiljeno in neodgovorno uničevanje amazonskih pragozdov, zmanjševanje ledenih površin Severnega in Južnega tečaja,  tudi Triglavskega ledenika, zviševanje morske gladine – tudi slovenskega morja, večmesečne požare v Avstraliji, v katerih je umrla več kot milijarda živali), pa verjamemo – to smo obiskovalcem dogodka tudi sporočili –, da je moč za spremembe v naših rokah. 

Zelo  pomaga zavedanje o lepoti narave, v kateri živimo. 'Edina stvar, ki še lahko reši svet, je obnavljanje zavesti o svetu. In prav to počne poezija,' je poudarjal  Allen Ginsberg, ameriški filozof in pesnik. Novinarka Zorana Baković pa:

'Pesniki vedo, kaj je njihova naloga. Govorijo, kričijo, pozivajo k uporu proti mrtvilu, ki vlada v naših dušah. Hvala pesnikom!' In sprašuje: 'Kaj pa mi?'

Mi smo tudi zato del dogodka posvetili poeziji, ker pesniki in pesnice s svojimi verzi v nas vzbujajo zaradi sodobnega načina življenja morda globoko zakopane občutke o naravi. Učenci in učenke so pripovedovali in brali pesmi Walta Whitmana, Mary Oliver, Emily Dickinson in Czesława Miłosza o njihovih občutjih narave, življenja in civilizacije nasploh. Tudi zaradi pesnikov bomo morda kaj naredili, da bo Zemlja postala in ostala prijazen dom za vsa živa bitja – živali, rastline in nas. 

Začnimo danes – bodimo EKO! 

Dunja Tomšič