Logo MojaObčina.si

Ajdovščina

DANES
15°C
9°C
JUTRI
17°C
8°C
Deli

Ambrozija in japonski dresnik? Ne, hvala!

Vsak dan se srečujemo z migracijami. Človeškimi, živalskimi, rastlinskimi... Nekatere so namerne in načrtne, druge spontane. Kadar se naseli na nekem območju vrsta, ki je prej tam ni bilo, ji rečemo tujerodna. Če začne izpodrivati domače (avtohtone), pa postane še invazivna. Zadnja leta povzročata največ glavobola vrsti v naslovu.

Pelinolistna žvrklja (Ambrosia artemisifolia) je neugledna, tudi dokaj neopazna rastlina iz družine nebinovk. Opazimo jo predvsem tam, kjer raste v večjih skupinah. Znanstveno ime Ambrosia pomeni hrano grških bogov. Zagotavljala jim je nesmrtnost. Ambrozija je enoleten plevel s pernatimi listi in drobnimi, neopaznimi cvetnimi koški. Kot vetrocvetka ima ogromno cvetnega prahu, ki ga raznaša veter. Semena ohranijo kalivost veliko let. Zmečkani listi imajo neprijeten vonj, na koži pa lahko povzročijo vnetje, tudi mehurje. Cvetni prah povzroča alergijo pri okrog 10% ljudi. Prva navedba ambrozije pri nas je iz leta 1950. Njena domovina je Severna Amerika, v Evropo pa je prišla s ptičjo krmo.

Kje raste? Ob in na njivah z žitom in koruzo, še posebno po žetvi ter ob poteh, nasipališčih in bregovih vodotokov. Ni je v gozdu in na redno košenih travnikih.

V Upravi RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin opozarjajo na obvezno zatiranje pelinolistne ambrozije. V skladu s predpisi so imetniki zemljišč dolžni sami odstranjevati ambrozijo tako na kmetijskih kot tudi na nekmetijskih zemljiščih. Pelinolistna ambrozija in druge sorodne neofitne vrste spadajo med škodljive rastline, ki predstavljajo probleme za kmetijstvo in zdravje ljudi. Mehansko zatiranje ambrozije je po večini neuspešno. Ta rastlina ima namreč veliko sposobnost obnavljanja nadzemnega dela z odganjanjem iz stranskih spečih popkov, ki so v pazduhah listov ali na stranskih vejic. Pelinolistna ambrozija se tako uspešno obnovi tudi po zelo intenzivnih poškodbah in po pogostih košnjah ali mulčenju.

Zatiranje ambrozije je smiselno in uspešno pred cvetenjem. Z redno košnjo ali mehanskim odstranjevanjem preprečimo cvetenje. Sicer pa pride v poštev uničevanje s herbicidom, na žitnih njivah na primer po žetvi. Kdo sploh zatira ambrozijo na javnih površinah, lahko ugibam. Pokosijo jo, skupaj z drugimi rastlinami, le ob cestah.
Iz tega lahko sklepam, da je boj z ambrozijo verjetno že izgubljen.

Kaj pa japonski dresnik (Faloppia japonica)?

Je grmičasta trajnica, ki izvira iz Japonske. V Evropo je bil prinesen kot okrasna rastlina v prvi polovici 18. stoletja, v Sloveniji pa je njeno sajenje prepovedano. Zelnata stebla pozimi propadejo, zaradi velikih jajčastih listov pa ima veliko pokrovnost (prekrije velike površine). Cveti pozno poleti, socvetja sestavljajo drobni, beli cvetovi. Če se vozite po avtocesti in obvoznicah okrog Ljubljane, ga ne morete zgrešiti, saj razen njega ne raste skoraj nič več drugega. Porašča tudi nabrežja vodotokov. Razmnožuje se z razraščanjem iz korenik, njegovi veliki listi pa zasenčijo vse rastline pod njim. Preraste tudi grmovje in manjša drevesa. Najpogosteje se razširja z gradbenim materialom, v katerem so koščki njegovih korenin. Če se naseli na travniku, ga kmalu uniči. Korenine poženejo več metrov globoko in iz vsakega koščka požene nova rastlina. Požene skozi debelo plast asfalta ali betona in unićuje nasipe in ceste. Sicer ni strupen, mladi poganjki so celo užitni. Iz njega pridobivajo zdravilno učinkovino resveratrol, ki je kot prehransko dopolnilo nekakšen eliksir mladosti. Resveratrol spada med antioksidante in deluje na organizem kot zaščitna snov. To snov pa dresnik izloča tudi v tla in z njo zavira rast drugih rastlin.

Zatiranje dresnika je težavno in večinoma neuspešno. Paša ovc in koz lahko dresnik omeji, ker jedo neolesenele poganjke. Pogosta košnja, izkopavanje korenin in, seveda s herbicidom. Slednje je problematično ob vodotokih in vodovarstvenih območjih. Tudi v ajdovski občini imamo japonski dresnik. Ob potoku Skrivšku se, od železniške proge skozi Dobravlje vsako leto bolj širi proti reki Vipavi. Do nje manjka le še kakih 50m. Vipava je v območju Nature 2000. Ko se bo dresnik razširil do reke, bo začel izpodrivati avtohtono vegetacijo. Verjetno je dresnik razširjen še kje na Vipavskem in bi se ga dalo iztrebiti ali vsaj omejiti.

Irena Breščak

Všečkaj objavo

Oceni objavo

Število glasov: 0

Oglejte si tudi