Za zadnji četrtkov pohod v tem letu smo prihranili prazničen cilj – zelo lepo obnovljeno zgodovinsko mesto v naši dolini.

Z orientacijo nismo imeli težav, saj je naselje tako markantno, da ga res ni moč zgrešiti. No, presenečenja pomenijo popestritev pohodov. Najprej smo šli ob železniški progi mimo pustih hal in skladišč, nato po makadamski poti, skozi podvoz pod avtocesto do prvega križišča. Tu sta nas Mirko in Damjan usmerila na levo in  ubrali smo traktorske sledi po mokri travi do njive in nato navzgor po poljski poti. Prav lagodno smo klepetali in kmalu dospeli do prvih hiš v Plačah. Seveda smo se ustavili pri njihovi lurški votlini. Vanjo so nas vabile  nežne melodije, ki so med velikimi lesenimi silhuetami predstavljale prijetno božično zgodbo in pričale o ustvarjalnosti in estetskem okusu krajanov, ki so jih izdelali. Kar nismo se mogli posloviti od njih, fotografije smo shranili v mobitele. Pohod smo nadaljevali mimo budnih oči muck, ki so nas opazovale izza domačega okna. Še mimo spomenika in vrtnarije malo navzdol, nato pa strmo med vinogradom in sadovnjakom po lepo urejeni poti navzgor. Hojo smo si lajšali z občudovanjem umetelno izdelanih kamnitih podob križevega pota. Ideje je oblikovala likovnica Silva Karim, udejanili so jih kamnoseki društva Most, ki se zbirajo v Mančah. Ob vstopu v nekdanje mesto – Vipavski Križ je mestne pravice pridobil že v 16. stoletju – smo v tlaku opazili manjše kovinske križce z imeni svetnikov in datumi njihovih godovnih dni. Najprej smo iskali svoje zavetnike, pa  kmalu odnehali ob razlagi, da predstavljajo imena vse posvetitve cerkev in kapel v Vipavski dolini.

Obsežen trg pred gradom, slikovite uličice in obnovljene hiše so odlična scena za jaslice, ki so jih prizadevni domačini postavili na ogled. Potrudili so se in jim vdahnili še nekaj domačijske edinstvenosti: slamnat obod, staro košaro, zgrbančeno trto … Navdušeno smo se razkropili po gasah. Počasi smo se le zbirali na trgu pred Domom krajanov. Prizadevni domačin nam je omogočil, da smo si lahko ogledali še razstavo jaslic. Hvala mu za pripravljenost, da nam je daroval nekaj svojega časa.

Dopoldanske minute so prehitro minevale in morali smo se vračati, tokrat najprej po cesti mimo pokopališča in nato spet po poljski poti in makadamu mimo Petrgalovša – nekdanje pomembne poštne postaje, po progi in skozi industrijsko območje, mimo železniške in avtobusne postaje do Prime. Tu smo pohod zaključili v predprazničnem duhu, se nasmejali šalam, se podkrepili s prigrizki, poživili s kavo, si nazdravili in zadovoljno zaključili letošnje pohode za dušo in srce. Povezuje nas želja po gibanju, predvsem pa v skupini doživljamo pristno tovarištvo in druženje. Mirko in Marjana poskrbita, da je med hojo vedno dovolj sproščenosti in dovolj časa za pogovore; tudi za dogodke in zgodbe iz zgodovine, znanja o naših krajih in komentarje o aktualnem dogajanju, je dovolj časa.

Zato: SREČNO in ZDRAVO!

anb, DU Ajdovščina