Krajši pohod članov društva Most Ajdovščina je tokrat potekal drugače kot običajno. Podali smo se v kraško podzemlje Planinske jame. Parkirali smo pri Ravbarjevem stolpu na Planini pri Postojni, ki straži vstop v udornico, ki je bila nekoč del jame, a se je njen strop vdrl. Pod 65 metrsko skalno steno se odpira mogočen vhod v Planinsko jamo.
Vodnata reka Unica, ki teče iz jame, poganja manjšo hidroelektrarno, nekdanjo žago. Ta, največja vodna jama v Sloveniji, se ne ponaša z znamenitimi kapniki, ampak z največjim jamskim sotočjem dveh rek v Evropi (reke Pivke in reke Raka). Reka Unica je del reke s sedmimi imeni –Ljubljanice. En krak izvira izpod Snežnika na ilirsko bistriški strani. To je Pivka. V Postojnski jami ponikne in pride na dan v Planinski.
Drugi krak pa prihaja izpod Blok kot Obrh, Stržen in Rak. Rak ponikne v Tkalci jami (Rakov Škocjan) in se prikaže spet v Rakovem rokavu Planinske jame. Od sotočja Raka in Pivke reko imenujemo Unica. Po vijuganju čez Planinsko polje ponikne v požiralnike na vzhodnem robu. Na dan pride potem kot Ljubljanica na Vrhniki in kot Bistra.
V vodnem sistemu Planinske jame živi največja populacija človeške ribice v Sloveniji. Ker jama ni električno osvetljena, smo si jo ogledali z baterijskimi svetilkami. Mogočno šumenje reke nas je spremljalo večji del poti. Stranski rov, ki se odcepi kmalu za vhodom, vodi do Tihe jame, v kateri lahko slišiš bitje lastnega srca. Vanjo vodijo stopnice, a ta del jame ni del običajnega turističnega ogleda.

Povzpeli smo se mimo ogromnega lijaka – merilnika pretoka vode s stropa in zbiralnika drobnih živalic, ki z vodo padejo s stropa. Ko smo vstopili v umetni rov, je šumenje reke ponehalo. Prišli smo v Pivški rokav. Pot smo nadaljevali po opuščeni strugi – Pivka teče tam skozi sifon - in v bližnjem jezercu zagledali človeške ribice (Proteus anguineus). Verjetno jih lahko vidimo v naravnem okolju samo v tej jami. Povsod drugje, kjer živi, je reka pregloboko pod potjo, da bi jih ugledali v soju svetilke. Videli pa smo jih tudi v akvariju. V Planinsko jamo hodijo lovit človeške ribice tudi za oglede v Postojnski jami. Vsake tri mesece jih namreč zamenjajo. Skozi Pivški rokav je bila nekoč nadelana pot še nekaj kilometrov in je bilo na njej še pet mostov od sedmih – mi smo prečkali le dva – a so danes podrti in pot opuščena.

Ob vračanju smo si ogledali jamsko sotočje Pivke in Raka. Rak priteka z močnim šumenjem iz Rakovega rokava. V njem živi tudi edini jamski ožigalkar na svetu Velkovrhia enigmatica. Živalca milimetrskih velikosti tvori majhne kolonije polipov. Opazili smo tudi iztrebke netopirjev, imenovane gvano. V Planinski jami živi okrog 60 vrst vodnih in 40 vrst kopenskih živali. Med vodnimi je za človeško ribico po velikosti jamska kozica (Troglocaris anophtalmus). Po več kot enournem ogledu jame smo se sprehodili do Ravbarjevega stolpa in izvedeli še nekaj zanimivosti. Kot še mlado upokojenko, ki sem v to jamo kar pogosto vodila biološki ali pa planinski krožek, me je razveselilo navdušenje udeležencev, nekaterih kar precej starejših od mene. Zahvala pa tudi simpatični vodički Sabini Jakimov.

Irena Breščak

Foto: Breščak, Maraš