… v nedeljo, 8. februarja, na slovenski kulturni praznik, s krožkoma Zgodovinska potepanja in Spoznavanje narave Univerze za tretje življenjsko obdobje društva Most Ajdovščina. Še na počivališču Voklo smo se spraševali, če niso bili vremenarji pri napovedih preoptimistični, pa so se popoldne 'vremena Kranjcem vendarle zjasnila', čeprav nismo videli 'očakov kranjskih sivga poglavarja'.

Svojo pot smo začeli po rovih v konglomeratnih stenah pod starim Kranjem, kjer je v opuščenem zaklonišču urejen jamski laboratorij Tular. »To je eden od dveh tovrstnih laboratorijev v Evropi. V njem opazujejo, raziskujejo in negujejo človeške ribice v naravnem okolju. V zavetišču okrevajo tudi človeške ribice, ki jih je naplavilo iz kraških jam. Potem jih vrnejo v domačo ali drugo jamo. Ustanova osvešča ljudi o ogroženosti in varstvu človeške ribice. Deluje na etični pogon, brez sredstev iz državnih jasli,« je obisk skrivnostnega sveta človeške ribice oz. močerila povzela mentorica krožka Spoznavanje narave Irena Breščak. Kot biologinja je imela tudi sama že izkušnjo z naplavljeno človeško ribico iz Podskale v Vipavi. Tudi Gregor Aljančič, vodja laboratorija Tular, je potrdil, da vsake toliko prejmejo klic iz Vipave, naj prevzamejo to občutljivo, a dragoceno najdbo.

Kar 1.300 m rovov so kot zaklonišča zgradili pod starim Kranjem med drugo svetovno vojno. Danes so urejeni za turistične oglede in so svojevrstna likovna galerija. Tako smo se nagledali portretov Prešerna, ki so jih ustvarili učenci tamkajšnjih šol. Po vrnitvi na svetlo sta nas vodički popeljali po starem Kranju. Prebijali smo se med množico, ki je na praznik preplavila mesto. Srečevali smo kostumirane Prešerne in slikovito gosposko iz njegovih časov, narodne noše, lajnarje, na dveh odrih so se menjavali pevski zbori, glasbene in folklorne skupine … vabile so obložene stojnice. Toda še prej smo seveda pozdravili skoraj pet metrov visok kip Prešerna pred gledališčem njegovega imena. Z značilnimi 'kolonami' ga je opremil sam Plečnik, prav tako pa nekdanji vhod v mesto s stopniščem, oboki in vodnjakom, iz katerega bronasti petelin vliva vodo v terasaste bazene. Obisk notranjosti Prešernove hiše in v muzej preurejenega gradu kot tudi gotske cerkve sv. Kancijana smo pustili za drugič, saj je sonce tako prijetno grelo ...

Mimo hiše slikarjev bratov Layer (Leopold je naslikal brezjansko Marijo z Jezusom) in mimo laboratorija izumitelja fotografije na steklo Janeza Puharja smo se čez Maistrov trg prebili do mirnejšega Prešernovega gaja in se poklonili Prešernu in Simonu Jenku, ki sta tam pokopana.

ib in ep