Letošnjega svetovnega tekmovanja v Estoniji, v kraju Otepӓӓ, južno od prestolnice države, Tallin, se je udeležilo 30 tekmovalcev iz Slovenije, zastopanih je bilo 24 držav sveta.
Tja se je uspelo prebiti petim orientacistom OŠ Dobravlje, orientacijske sekcije PD Ajdovščina, ki so na državnem šolskem tekmovanju v kraju Crngrob pri Škofji Loki povezali svojo zbranost, logično razmišljanje, natančno branje zemljevida in seveda dobro kondicijo. Odlični so bili devetošolci Manuel Alberto Montes, Jani Bratož, Janoš Krkoč, Žan Slejko ter osmošolec Jakob Novak.
Največja uganka države Estonije za dobro orientacijo je bil seveda teren. Ker današnja elektronska tehnologija omogoča brskanje po zemljevidih, so seveda to počeli in ugotavljali posebnosti. To so bila številna močvirja, jezera in jezerca ter manjši vodotoki. To je teren, ki svojo prehodnost spreminja glede na količino padavin, oziroma letni čas.
V Estonijo smo prispeli po daljši sušni dobi. Na treningu pred uradno tekmo smo preizkusili mokrotna tla. Na njih rastejo trave šaši, ki se kažejo kot kupčki kopnega po močvirnatih tleh. Ali se bo tekmovalec odločil za krajšo pot in reskiral prehodnost, ali ubere daljšo, sigurnejšo pot do kontrolnih točk, je pač njegova odločitev. Štejeta čas in vse najdene kontrolne točke.
Pričakovanja iz tekmovanja v Estoniji niso bila visoka, ker Slovenci ne moremo biti konkurenčni severnjakom Evrope, kot so Švedi, Finci, Latvijci, Estonci, niti daljnim Novozelandcem, kajti v teh državah imajo orientacijske šole. Tu se otroci že od malega učijo tega športa in so na svetovnih tekmovanjih nepremagljivi.
Kljub močni konkurenci, so naši fantje dosegli odlične rezultate in lahko rečemo, da so bili rezultati v Estoniji nad pričakovanji.
Na tekmi srednje razdalje sta se najbolje odrezala Manuel Alberto Montes s šestnajstim mestom in Jani Bratož z osemnajstim od 75 tekmovalcev iste starostne kategorije.
Na tekmi dolge razdalje pa je bil spet najboljši Manuel, na 25.mestu, malo za njim Janoš Krkoč in Jani Bratož. Žan Slejko, ki se z orientacijo ukvarja šele leto dni, pa je dosegel rezultat druge polovice tekmovalcev. Osmošolec Jakob Novak pa ni imel sreče, saj si je na prvi tekmi zvil gleženj in tako zaključil tekmovanje.
Biti na svetovnem prvenstvu, doživeti utrip takega prestižnega dogodka v osnovnošolskih letih ni dano vsakemu in je nepozabno za celo življenje.
Veselje, da imaš možnost nastopa, strah pred svetovno tekmo, trema na startu, močna konkurenca, zadovoljstvo ob dobrem rezultatu, so elementi, ki se ti trdno zapišejo v spomin. Tekmovati z najboljšimi na svetu pa niso samo rezultati, ampak mnogo več. To je druženje s tekmovalci celega sveta, ocenjevanje samega sebe in svojega znanja orientacije, nove izkušnje, urjenje angleškega jezika, izmenjava dresov in elektronskih kontakov ter mogoče nove prijateljske vezi. Prav to se pokaže pri t. im. prijateljski tekmi trojic, kjer tekmujejo orientacisti različnega spola, narodnosti in znanja orientacije.
Vsekakor po takem doživetju tekmovalec ugotovi, da je vredno truda, napora, prostega časa za treninge in tekme, kajti v telesu se nabere energija in zagon za nadaljne delo.
V tednu bivanja v Estoniji smo spoznali tudi delček te države, njeno enolično kulinariko, preprostost in hladnost prebivalcev, kot je bilo tudi hladno vreme.
Hvala vsem, ki so finančno pomagali, da smo finančno zmogli udeležbo! Naslednje šolsko svetovno orientacijsko tekmovanje bo gostila Srbija, leta 2021.
mk
