Mejice ob vodotoku imenujemo obrežna vegetacija. Korenine lesnatih rastlin preprečujejo odnašanje prsti in utrjujejo rečne bregove, s čimer ščitijo pred poplavami, hkrati pa upočasnjujejo pronicanje kemikalij v vodo in tako ščitijo podtalnico. V mejicah se zadržujejo za kmetijstvo koristne živali. Ujede, lisice in kače plenijo glodavce, dvoživke, kuščarji in plenilske žuželke pa jedo različne nevretenčarske škodljivce. Cvetoče rastline v mejicah zagotavljajo nektar in cvetni prah, kar pozitivno vpliva na pestrost in število opraševalcev, ki so izredno pomembni za oprašitev pridelka.

Mokrišča so vse površine, kjer se vsaj del leta zadržuje voda, s čimer je povezana tudi tamkajšnja prisotnost različnih rastlinskih in živalskih vrst. Ne glede na to, ali gre za tekoče ali stoječe, stalne ali začasne vode, so mokrišča pomembna zaloga pitne vode, saj zagotavljajo in stabilizirajo podtalnico. Delujejo kot naravne čistilne naprave, ki iz vode odstranjujejo mnoge škodljive snovi, ki jih v okolje vnaša človek. Stabilizirajo lokalno klimo in blažijo posledice ekstremnih vremenskih pojavov. Ob poplavah zemlja zadržuje vodo, v sušnem obdobju pa jo oddaja in s tem hladi okolico. V bližini mokrišč ne prihaja do prekomernega izsuševanja prsti. Mokrišča so pomembna tudi z vidika biodiverzitete, saj so zaradi specifičnosti okolja vir mnogih endemičnih vrst. Nekatere živali v mokriščih najdejo stalen življenjski prostor, druge se vanje zatekajo občasno ali le v delu svojega življenjskega cikla (npr. gnezdenje, mrestenje, razmnoževanje, vzreja mladičev, v času selitev in počitka med selitvami), ne nazadnje so mokrišča tudi pomemben vir pitne vode za mnoge okoliške živali.

Intenzivno kmetijstvo in urbanizacija povzročata izgubo naravnih življenjskih prostorov, kar predstavlja grožnjo populacijam številnih rastlinskih in živalskih vrst. Mejice in mokrišča predstavljajo eno izmed pomembnejših točk biodiverzitete predvsem v kulturni krajini – pokrajini, ki jo soustvarjata narava in človek. Ne pozabimo, bogata vrstna pestrost zagotavlja zdravo okolje in številne ekosistemske storitve, koristi, ki jih družbi omogočajo ekosistemi (npr. opraševanje, zadrževanje vode, lokalno nižanje temperature).

Mejice in mokrišča niso pomembne le z vidika uravnavanja vode v okolju, preprečevanja vetrne in vodne erozije prsti ter ohranjanja biodiverzitete, ampak so hkrati velik ponor ogljikovega dioksida, ki prispeva h globalnemu segrevanju podnebja. Ohranjanje mejic in mokrišč lahko torej vidimo kot eno izmed pomembnih strategij prilagajanja podnebnim spremembam in ohranjanja ekosistemskih storitev.

V okviru projekta »MEJ-MO JIH! - Pomen ohranjenih MEJic in MOkrišč za prilagajanje podnebnim spremembam in ohranjanje biodiverzitete«, ki naslavlja pomen in ohranjanje mejic in mokrišč, smo v izobraževalnem sklopu, v katerega smo vključili 10 šol iz različnih regij, sodelovali tudi z Osnovno šolo Danila Lokarja Ajdovščina. Z učenci 7. razredov smo v sklopu naravoslovnega dne poskušali poiskati prezrta življenjska okolja v okolici šole ter živali in rastline, ki v njih živijo. Na šoli smo izvedli tudi javno predavanje, kjer se je odprlo tudi nekaj lokalnih zgodb, opažanj in izkušenj ob posegih v naslovljene življenjske prostore.

Primer Ajdovščine oz. Vipavske doline širše nam zgodovinsko gledano nazorno kaže kaj lahko povzroči nepremišljenost ali pa izguba znanja o vlogi mejic v kmetijski krajini. V preteklosti smo lahko brali ali pa od domačinov poslušali o vetrni eroziji, ki je sledila izsekavanju mejic in tako so morali kmetje sami izkusiti, da mejice kot linijske strukture krajine nikakor niso same sebi v namen, temveč še kako vplivajo na okoliške površine in uravnavajo razmere v okolju na mnogotere načine.

Z vidika biodiverzitete pa je zgovorna informacija, da so ornitologi zasaditev mejic v Vipavski dolini prepoznali kot enega izmed nujnih korakov za zagotovitev gnezdišč črnočelega srakoperja – močno ogrožene vrste. Pomislimo torej naslednjič, ko opazimo kakšno prezrto mejico ali kal v našem kraju, da vsaka posekana mejice in vsako izsušeno mokrišče vpliva tako na človeka kot na mnogotere živali, ki so odvisne od ohranjanja teh okolij.

Anja Zamolo, Nadja Osojnik

Prispevek smo pripravili v okviru projekta »MEJ-MO JIH! – Pomen ohranjenih MEJic in MOkrišč za prilagajanje podnebnim spremembam in ohranjanje biodiverzitete«, ki ga izvaja Herpetološko društva – Societas herpetologica slovenica skupaj s Centrom za kartografijo favne in flore. Projekt je financiran s strani Eko sklada (Slovenskega okoljskega javnega sklada) in Ministrstva za okolje in prostor Republike Slovenije.