V sredo zvečer, 20. februarja 2019, je Lavričeva knjižnica v Vipavi gostila pisateljico, novinarko, kolumnistko revije Zarja in Erzeljčanko, Sonjo Grizila.

Sonja je v pogovoru z direktorjem Lavričeve knjižnice, Arturjem Lipovžem, spregovorila o bistvenih značilnostih novinarskega poklica nekoč in danes, o tanki meji med dobrim in slabim novinarstvom, o številnih družbenih spremembah, ki v veliki meri vplivajo tako na pogoje za novinarstvo kot na izbiro vsebin za oblikovanje sporočil in novic. Posebej je osvetlila nastajanje priljubljene revije Zarja, ki je naslednica nekdanje Jane in jo Sonja še vedno aktivno sooblikuje, saj so številni uvodniki in kritične kolumne, v veliki meri njeni. Leta 2013 je izdala knjigo z odličnimi humoreskami 'Nevrotična gospodinja', a se jih je od takrat nabralo že za novo knjigo.

Sonja Grizila je sicer po rojstvu Mariborčanka, a velik del zadnjih treh desetletij preživi na Erzelju, kjer sta s partnerjem Antonom Rupnikom, nekdanjim novinarjem, urednikom in diplomatom ter avtorjem številnih knjig, spletla trdne vezi, kar so domačini potrdili tudi s svojo prisotnostjo.

Sonja pravi, da se tisti, ki otroštvo preživijo na vasi, nikoli popolnoma ne urbanizirajo, zmeraj jih vleče nazaj med polja, gozdove in na vrtičke, predvsem pa med ljudi, ki se med seboj pozdravljajo, včasih res vedo kar preveč drug o drugem, a so zmeraj blizu, ko potrebuješ tolažbo in pomoč. Zato je pogovor zaključila takole:

“Pojem Moja mala vas sem si sposodila pri češkem režiserju Jiriju Menzlu, ki je tako naslovil enega svojih genialnih filmov. Na vasi hitro odmerijo, kdo si in kam sodiš. Moja mala vas je bila Kamnica pri Mariboru, izgubila sem jo, ko sem šla študirat, starši pa so se preselili v mesto. Znova sem jo našla na Erzelju, skoraj trideset let bo, kar sem se tu ugnezdila v najlepšem pomenu te besede.”

Tatjana Rener