Konec februarja se je avtobus ajdovskih planincev odpravil proti Črnemu Kalu, kjer smo zavili v notranjost naše Istre. Naš cilj je bil Veli Badin - v Veli Badin. Popeljali smo se skozi naselji Kubed in Gračišče, ter po zelo ozki cesti, prispeli do cerkvice sv. Kvirina, kjer je bilo naše izhodišče.
Označena pot nas je vodila po jugu kraškega roba. Od tu smo imeli čudovit razgled na Rakitovec in naselja z železnico visoko pod robom. Na drugo stran je seglo oko do mejnega prehoda Sočerga in po celi dolini, kamor še ni segla pomlad.
Visoki kraški greben nas je pripeljal do razgledne točke Orlovega gnezda. Naravni most je pritegnil našo pozornost. V loku meri 6 m, v višino pa 4 m. Že tu je topla mikroklima, zato je zatočišče številnim ogroženim pticam.
In kaj je Veli Badin? To so trije 17 m visoki in globoki spodmoli v obliki morskega vala. Skrivnostna naravna znamenitost, ki jo bogatijo kapniki, različnih barv in velikosti. Tudi mogočne previsne stene so različnih barv, kar daje čar in budi skrivnost. Po ljudskem pripovedovanju se tu sliši šepet okoliških vasi, zato so domačini spodmole imenovali Ušesa Istre. Menim, da jim tako ime pripada tudi zaradi oblike.
Vračali smo se po isti poti do avtobusa, ki nas je pripeljal do cerkvice v Hrastovljah. Čeprav smo mnogi poznali freske, kar je pomembna kulturna znamenitost, smo pozorno prisluhnili razlagi. Naš kulturno-naravoslovni dan smo, preden smo zapustili vasico, zaključili z ogledom muzeja orožja. Enolončnica v Kubedu pa nas je ogrela in razvedrila.
Irena Šinkovec




