Vsak poletni večer v Velikih Žabljah prinaša nekaj posebnega. Na igrišču pred Domom krajanov se zbere skupina otrok, najmanj petnajst, različnih starosti – od najmlajših predšolskih do osnovnošolcev – ki svoj čas preživljajo na najbolj pristen način: v gibanju, igri in druženju.

Nogometni dvoboji, skrivalnice in že skoraj pozabljene otroške igre znova oživijo pod večernim nebom. Prav posebno je vzdušje, ki se ustvari – brez ekranov, brez telefonov, brez virtualnih svetov. Otroci tečejo, kričijo, se smejijo in sodelujejo, kot da bi čas obstal. V času, ko se pogosto govori o prekomerni uporabi tehnologije in pomanjkanju gibanja, je tovrstna slika nekaj, kar ogreje srce.

A živahno ni le na igrišču. Ob tem, ko se otroci predajajo igri, se tudi starši sproščeno družijo. Pred Domom krajanov je vsak večer čutiti utrip skupnosti – s pogovori, sosedskim smehom in občasnimi kulinaričnimi dogodki, kot je bil na primer "Pašta carbonara party".

Čeprav je Dom krajanov že močno načel zob časa in že dolgo kliče po temeljiti prenovi, ostaja srce teh večernih srečanj. Vsi upajo, da se bo obnova začela že to jesen, saj si ta prostor zasluži novo podobo, primernejšo živahnosti, ki jo vsak večer ponovno oživi.

V času, ko je individualizem vse preveč prisoten, je prav tovrstno povezovanje neprecenljivo. Velike Žablje s svojimi večernimi srečanji dokazujejo, da se duh skupnosti še vedno lahko živo ohranja. Da se lahko otroci učijo sodelovanja, prijateljstva in zdravega načina življenja – ne v učilnicah ali pred zasloni, ampak tam, kjer to najbolj šteje: med vrstniki, na prostem, ob vzoru odraslih, ki znajo ceniti skupnost in pristen človeški stik.

To so večeri, ki ne puščajo le utrujenih nog in nasmejanih obrazov, ampak tudi trajne spomine – tako za najmlajše kot za vse generacije, ki se tu srečujejo.