Skalni osamelec sredi pobočja, ki je že v 14. stoletju dal naročje Marijini romarski cerkvi, je bil naš sredin cilj.

Povzpeli smo se mimo edinega naravnega jezera v slovenski mediteranski pokrajini. Z desne nas je varoval Veliki zid, ki trdno povezuje dolino s Trnovskim gozdom.

Izjemni razgledi izpred lepo obnovljene Marijine cerkve - priče težkih časov in vere v dobro - so nam dali razumeti, zakaj prav tu v bližini stoji kapelica sv. Lucije –zavetnice dobrega vida.

Znamenja in dogodki so mnogokrat spoštljivo zaustavili korak. Pri pomniku azerbejdžanskemu heroju Mihajlovu smo prisluhnili našim poetom - v spomin in opomin.

Aniti in obema Jožkotoma hvala za lepo vodenje skozi kraj in čas.