Krožek 'Obudimo kulturno življenje na vasi' je bil ustanovljen leta 2007 v sodelovanju z Ljudsko univerzo Ajdovščina, ko je Lokavec dobil Dvorano Edmunda Čibeja, ki je nudila prostor za srečevanja in razne prireditve.

V krožku se je zbrala skupina ljudi, ki je želela s prostovoljnim delom prispevati za skupnost. Ker je v vasi 13 zaselkov, ki so med seboj precej oddaljeni, smo se nekateri komaj poznali med seboj. Menili smo, da je smiselno začeti s takimi dejavnostmi, ki bi pritegnile ljudi, da se bodo srečali in začeli navezovati stike med seboj ob prijetnem druženju, zato smo začeli z aktivnostmi, kot so izdelovanje vizitk, adventnih venčkov, krašenje pirhov, iz teh druženj pa so se razvili tudi zelo dobro obiskani sredini večeri ročnih del.

Vsak februar smo organizirali literarna srečanja z znanimi Slovenci. V Lokavcu je bil dvakrat organiziran brezplačni tečaj 'Izzivi podeželja' s številnimi izobraževalnimi predavanji.

Letos krožek po sedmih letih zaključuje z delom, saj so v kraju društva vse bolj aktivna in je dogajanje v dvorani zaživelo. Ob tem se nam je zdelo zelo primerno naše delovanje zaključiti v duhu izobraževanja in druženja, torej istih ciljev, zaradi katerih je bil krožek pravzaprav ustanovljen. In obojega je bilo v soboto v izobilju: odpeljali smo se v Škofjo Loko, ki nam je po kilometrih sicer dokaj blizu, a večini povsem nepoznana. Na naše vabilo so se poleg članov krožka odzvali tudi mnogi krajani Lokavca.

Škofja Loka, po kateri nas je popeljala lokalna vodička, je pred nami v krasnem sončnem vremenu razstrla najlepše znamenitosti starega dela in srednjeveškega gradu. Ogledali smo si etnološki center Duo, ki nudi možnost domačim obrtnikom, da se predstavijo; v času našega obiska je bila postavljena razstava domačih igrač. Članice ročnih ustvarjalnosti so si lahko v trgovini s čipkami nakupile material za ustvarjalne večere. Srednjeveški čar smo lahko okusili tudi v najstarejši mestni gostilni Kašča, kjer so nas v prekrasnem starinskem ambientu prijazno postregli. Preden pa smo se skozi Poljansko dolino, skozi Žiri ter čez Hrušico in mimo rimske utrdbe Lanišče vrnili domov, smo obiskali še dvorec Visoko, kjer je bil rojen slovenski pisatelj Ivan Tavčar, večini poznan po Visoški kroniki in Cvetju v jeseni.

Dan je minil v res dobrem razpoloženju in čeprav krožek zapira svoja vrata, smo si bili v soboto enotni, da bi ob letu osorej skupaj obiskali še katerega od nepoznanih delov naše domovine.

Hvaležni smo krajevni skupnosti in Ljudski univerzi, ki sta podpirali in spodbujali naše delo.

Alenka Furlan