Kdo so bili in so prebivalci Prešernove ulice?

Ko sem začela pisati seznam, sem  opazila znan obraz: Aleš Lokar 1935-2020. Rodil in preživel je otroška leta v Ajdovščini na današnji Prešernovi ulici 14a. Tu je bila velika  domačija z veliko zemljišč. Kmetovali so s hlapci in  deklami. Očetova  mama je bila iz  Lokavca iz ugledne velike družine. Dekleta so obiskovala nemške šole, realke. Pogovarjali so se, predvsem pred služinčadjo, v nemškem jeziku. Imeli so lepo knjižnico, predvsem nemško.  Nona Josepina je bila stroga zahtevna in dosledna gospodinja. Imela je dva otroka, Vido in Zdenka, Aleševega očeta.

Aleš se je rodil 10. novembra 1935  v našem mestu. Dvanajst let otroštva sta z bratom preživela z otroki iz ulice. To so bila vojna leta, ko smo se igrali Nemce in partizane s puškami iz lesa, lovili v Hublju kaplne kar z vilicami, večji del otrok je bilo zelo revnih in niso imeli obuval. Otrok je bilo v vsaki hiši veliko.

Leta 1947 je moral Zdenko Lokar, ugleden lesni trgovec z veliko premoženja,  z družino zapustiti Jugoslavijo. Ker je imel kapital v Trstu, je svojo dejavnost nadaljeval čez mejo. Aleš je študiral na univerzi v Trstu, diplomiral iz kemije in ekonomije. Tu je začel akademsko kariero. Ostal je zaveden Slovenec, ploden, zanesljiv, zelo dober politik. Pisal je članke, razprave, monografije v  treh jezikih. Bil je vodja tržaške skupnosti in gonilni delavec. Poslušala sem ga v Dragi - z značilnim naslovom o tehniki sožitja in sodelovanja med ljudmi, z različnim svetovnim nazorom. MOST, ki mu je bil največ, je pritegnil zdomske in koroške pisce.  

Zadnje tri leta je preživel v domu za starejše v Bergamu v Italiji,v mestu, kjer je bila največja morija virusa. Lokar ni bil kos tej okužbi, čeprav se je boril. Žal je podlegel daleč od rojstnega  kraja, kjer je preživljal brezskrbno otroštvo. 

Ajdovci pa ohranimo spomin na še enega našega rodoljuba.

Marjetka Bogataj