Ena največjih težav na področju rejniškega sistema je pomanjkanje rejniških družin za nameščanje otrok, ki začasno krajši ali daljši čas ne morejo bivati v družini. Včasih gre za nujne situacije, ki terjajo hitro nameščanje otrok v rejniško družino, zato je zelo neugodno, če takrat ni na voljo razpoložljivih rejniških družin. 

Včasih pa gre za nameščanje otrok s posebnimi potrebami, za katere center išče družino, ki bo tem potrebam kos in se bo pripravljena spopasti z večjimi izzivi, zahtevami. Zato je zelo pomembno, da ima center na voljo več prostih rejniških družin z različnimi kompetencami in možnostmi skrbeti tudi za otroke z večjimi izzivi.

Strokovni delavci na centrih za socialno delo zelo cenimo poslanstvo rejnikov, ki ga opravljajo v družbi, še posebej v današnjem času, ko v družbi niso v ospredju humanistične vrednote poskrbeti za druge.

Verjamemo, da navkljub trenutnemu duhu časa obstajajo družine in posamezniki, v katerih se oglaša misel in želja skrbeti, vzgajati, pomagati otroku, za katerega matična družina ne more poskrbeti. Druge pri odločanje za rejništvo vodijo samoaktualizacijske težnje, da se čutijo poklicane prispevati k dobrobiti otroka, ki nima ustreznih pogojev za zdrav razvoj. Nekateri izmed njih pa nimajo svojih otrok in bi radi uresničili svoje starševske želje ter potenciale. Pripravljeni so poskrbeti za otroka v določenem delu njegovega življenja in tako prispevati k dobri osebni izkušnji, ki bo ugodno vplivala na otrokov razvoj.

Zagotovo je odločitev za izvajanje rejniške dejavnosti odločitev, ki jo posameznik in družina tehta kar nekaj časa. Takrat pa je pomembno, da ima na voljo prave informacije, iz prve roke, kako rejništvo izgleda, s kakšnimi izzivi, dilemami, zahtevami se spoprijema rejnik, pa tudi kako se rejniške zgodbe običajno odvijajo, kljub temu, da je vsaka drugačna in edinstvena.

Zato bi radi nagovorili vse ljudi, ki jim je blizu misel ali želja, pomagati otroku k zdravemu odraščanju, da se oglasijo na bližnjem centru za socialno delo, kjer smo jim na voljo s podrobnimi informacijami in izkušnjami. V naši skupini rejnic smo pred kratkim govorili o želji rejničine prijateljice, da se priključi enemu od srečanj, kjer bi imela možnost od rejnikov pridobiti odgovore na vprašanja, s katerimi se ukvarja v razmišljanju ali naj postane rejnica ali ne. In vsi rejniki so bili zelo odprti za posredovanje svojih izkušenj.

Osnovne informacije o rejništvu so na voljo tudi na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Skupnosti Centrov za socialno delo.

In kaj daje zadovoljstvo in vrednost izkušnji biti rejnik, rejnica? Občutek, da si opravil neprecenljivo nalogo, ko si otroku, brez pravih osnovnih pogojev za zdravo odraščanje, ponudil dovolj dobro okolje, da se razcveti in razvija v osebo, ki bo kos življenjskim nalogam. S to izkušnjo pa lahko otrok razvije tudi zaupanje in dobre občutke o sebi, bližnjih ter svetu.

Janja Batič