Prof, dr. Ana Krajnc, se vedno rada zaveda svojih ajdovskih korenin. Rodila se je v Ajdovščini. Diplomirala iz psihologije in nato še pedagogike na Filozofski fakulteti v Ljubljani. V prvi službi je kot psihologinja delala na Zavodu za zaposlovanje, kar jo je navedlo na razmišljanje o izobraževanju odraslih. Nato se je kot raziskovalka zaposlila na Inštitutu za sociologijo in razširila svoje poglede na vzgojo in izobraževanje. V okviru mednarodnega projekta je doktorirala in odšla na podoktorsko izpopolnjevanje na inštitut OISE pri Univerzi v Torontu. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani, je po končani specializaciji postala docentka za andragogiko in postopoma razvila samostojni študij andragogike. Izpopolnjevala se je tudi na Univerzi v Oxfordu in Ženevi. Je soustanoviteljica slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje, danes mreže univerz za tretje življenjsko obdobje v 52 krajih Slovenije. V okviru vseživljenjskega izobraževanja je to nosilna mreža za izobraževanje starejših, ki skrbi za razvoj prakse in je z mednarodnimi projekti vpeta v mednarodne strokovne kroge. Izdala je že sedem samostojnih knjig, med njimi 'Spoznaj sebe in druge', ki jo je ob izdaji predstavila tudi v Lavričevi knjižnici v Ajdovščini. To knjigo mi je poslala za novoletno darilo. Ko sem jo pričela brati, je nisem mogla odložiti. To je bilo zame nekaj novega, pravi učbenik. Zato sem knjigo svetovala v branje tudi svojemu možu. Ko je knjigo prebral, mi je rekel: "Če bi to knjigo prebral, ko sem bil še v službi bi na področju medčloveških odnosov in komunikacije marsikdaj ravnal drugače!"

Še posebej pa je prof. dr. Ana Krajnc zaslužna za ustanovitev Inštituta za disleksijo v Ljubljani. Vedno pogosteje se je srečevala s starši, katerih otroci so imeli težave pri branju, pisanju, črkovanju in pri matematiki. Zato so jo prosili, da je otroke testirala in ugotavljala, da imajo te težave zaradi motnje – disleksije. Prav zaradi tega tudi pripravlja knjigo o disleksiji! Meni, da je nujno, da se strokovni delavci v vzgojno-izobraževalnem procesu seznanijo, kaj disleksija pravzaprav je, kaj jo povzroča in s kakšnimi težavami se srečujejo posamezni učenci. Pojavlja se tudi 'skotopični sindrom', to je motnja pri zaznavanju barv, ki se aktivira s preobčutljivostjo na svetlobne valove. V barvnem spektru možganov manjka katera izmed barv, kar povzroča popačenje slike in s tem težave pri branju. Črke se prekrivajo, bežijo po listu, blešči se in v naporu, da bi jih ujeli in prebrali napisano, bralca začne boleti glava in ima motnje koncentracije. Zato starši bodite pozorni na te motnje pri svojem otroku. Velikega pomena je, da se le-ta odkrije zgodaj.

Hvaležna sem Ani, da sem jo spoznala v juniju 1997, ko sva skupaj sodelovali pri ustanavljanju Univerze za tretje življenjsko obdobje v Ajdovščini. V tem času sva postali pravi prijateljici. Hvala ji za strokovno znanje in nasvete, ki sem jih bila deležna na raznih njenih predavanjih. Ob življenjskem jubileju ji iskreno čestitam in želim, da bi doživela še veliko lepih in nepozabnih trenutkov med tistimi, ki jo imajo radi.

Vera Kodrič

Foto Boža Bolčina