Gostja  prvega  večera 26. novembra je bila  vipavska rojakinja gospa mag. Marija Čipić Rehar,  ki je sooavtorica znanstveno kritične izdaje Jegličevega dnevnika. Temu je posvetila tudi večer z naslovom: »Anton Bonaventura Jeglič, ljubljanski škof, politik, človek.«

Anton Bonaventura Jeglič (1850 - 1937), osemindvajseti redni ljubljanski škof, velja za enega najdejavnejših škofov v 550-letni zgodovini ljubljanske škofije in je bil tudi ena ključnih osebnosti tistega  časa na Slovenskem. Kot je zapisal v svoj dnevnik: »Nisem imel človeka, ki bi se mu lahko zaupal, zato pa sem svoje doživljanje skozi vseh dvaintrideset let svoje škofovske poti zaupal svojemu dnevniku«. Jeglič je v dnevniku tako sijajno izpisal svoj duhovni avtoportret. V dnevniku ni le natančen in obširen kronist dogodkov, temveč piše tudi o svojih razmišljanjih, načrtih, dilemah, stiskah, strahovih in celo osebnih »dušnih skušnjavah«. 

Da je družina še vedno pot družbe, sta nas v drugem adventnem večeru 3. decembra prepričala zakonca Vilma in Dani Siter. Sitarjeva sta voditelja gibanja Družina in življenje, ki ima širom po Sloveniji že preko 120 zakonskih skupin. Konec septembra sta bila  udeleženca osmega svetovnega srečanja družin v Filadelfiji, aktivno sta spremljala tudi škofovsko sinodo o družini v Rimu. Vsi smo poklicani v to življenje, ker smo ustvarjeni iz ljubezni v ljubezen. Vredno je živeti ta trenutek. Živeti pomeni graditi odnose. Naučiti se moramo odpovedovati svoji lastni sebičnosti. Mož in žena se v zakonu podarjata drug drugemu in v družini dajeta prostor novemu življenju. Pojem družine mora biti zato rezerviran za moža in ženo.

V tretjem večeru 10. decembra nas je duhovnik dr. Blaž Jezeršek  popeljal skozi zgodovino islama. Islaam  pomeni »pokorščino (bogu)«. Islam se naslanja na monoteistično tradicijo svetopisemskega očaka Abrahama, zato ga skupaj z judovstvom in krščanstvom uvrščamo med abrahamske religije. Po muslimanskem izročilu vsa našteta verstva podajajo isto poslanico Boga človeštvu, pri čemer podaja Koran, sveta knjiga islama, poslednje razodetje boga. V večini islamskih verskih praks verniki ne potrebujejo duhovnika kot posrednika za stik z bogom in naj bi sami brali sveto knjigo Koran.  Edini muslimanski prerok je Mohamed rojen v Meki leta 570. Poslančevo pot je izbral po videnju 612. leta, ko mu je bilo ukazano, naj javno oznani svoja razodetja. Teme njegovega učenja so bile: oznanjanje enega Boga, molitev, davek, post in romanje v Meko. V islamu  ni kriterij ljubezen, ampak izpoljnjevanje pravil iz Korana.

Povabimo vas že lahko na postne večere 2016,  ki bodo v Ajdovščini s pričetkom koncem februarja 2016.
Blagoslovljene božične praznike ter miru in veselja v letu 2016 želimo vsem ljudem dobre volje člani Kluba krščanskih izobražencev Ajdovščina.

Niko Ličen