Pohoda se je udeležilo in uspešno zaključilo vseh 11 pohodnikov veteranov. Od tega sedem veteranov OZVVS Ajdovščina / Vipava in štirje pridruženi člani za vrednote NOB OZ Ajdovščina / Vipava. Pohod smo pričeli v ponedeljek s skupnim startom izpred Vojkove koče na Nanosu in njenih obeležij vojn leta 1991, Tigr in spomenika Janka Premrla-Vojka. Kot gost nas je v prvem dnevu od starta do cilja častno spremljal tudi nekdanji župan občine Ajdovščina tovariš Marjan Poljšak.

Pot nas je v prvem svežem dnevu vodila po južnem robu Nanoške planote, kjer smo kmalu uzrli več Gamsjih tropov divjadi. Nadaljevali smo v Vipavsko dolino proti cerkvici Sv. Nikolaja, na Gradišče. Tudi tu nas je sprejel nekdanji  župan občine Vipava g. magister Ivan Princes. Nadaljevali smo v Vipavo, Žapuže kjer smo imeli večji postanek. Po dobrem kosilu z domačimi dobrotami smo nadaljevali v zaselek Grivče, Izvir Hublja, ter se v Gorenjah povzpeli pod goro po stari »Reslerjevi« cesti  do Iztokove koče pod Golaki, kjer je bil zaključek prvega dne.

Naslednji dan smo zgodaj zjutraj štartali proti Tolminu. Pot nas je vodila na Malo Lazno, Lokve, v Čepovan in Čepovansko dolino, ter po najdaljšem spustu do Mosta na Soči in Tolmina. Po daljšem počitku v kampu 'Siber' smo se odpravili mimo Tolminskih korit, na Planino v Pologu, kjer so nam tamkajšnji lovci in naši prijatelji prepeljali nahrbtnike do lovske koče. Sami smo s strmim vzponom do izvira Tolminke nadaljevali do Lovske koče na »Vrtičih.

Tretji dan, prav tako zgodaj kot preostale dni, smo pričeli z najstrmejšim dnem pohoda v visokogorje. Pot nas je vodila po strmi poraščeni skalni polici v cikcak 'mulatieri' na sedlo Prehodci. Od tu smo prešli po planinski poti do ostankov nekdanjih italijanskih utrdb 'Na Lepočah', ter nadaljevali na Bogatinsko sedlo do koče na Komni. Na tej točki smo se srečali s prijatelji pohodniki iz Radovljice, Cerja in Kuma.

Četrti dan smo nadaljevali pohod po dolini Triglavskih jezer, čez mukotrpne Hribarice, vse tja do koče na Doliču.

Peti dan je bil dan vzpona na vrh Triglava. Kmalu potem, ko smo iz strme strmine prešli čez rob na Triglavske pode in ko se je Dolič pod nami izgubil, smo ga uzrli. Oh kako je lep, čeprav blizu, pa vendar le še daleč. Pred meliščem in vstopom v steno smo se navezali, pregledali vozle, glave zaščitili s čeladami in že smo bili v prvih klinih. Skala je bila po nočnem dežju mokra in nevarna, kar sem ob izstopu iz Triglavske škrbine okusil tudi sam. Nedolžen zdrs in močan padec na levo golen mi je povsem vzel moč. Nato je padel še drugi, nakar smo ubrali drugo smer in se spolzki skali izognili.

Po dobri uri plezanja v 'Triglavski Škrbini' in JZ grebenu vršne Triglavske piramide smo skupaj dosegli vrh naše domovine. Po veselju in ovekovečenju pristopa je kmalu sledil spust na Kredarico.

Šesti dan smo še pred sončnim vzhodom utrujeni odšli preko 'Kalvarije', in Vodnikovega doma na Rudno Polje na Pokljuki. Kako prijeten je bil tuš v tamkajšnjem vojaškem centru, ko je vse več obiskovalcev z avtobusi in avtomobili prihajalo na osrednjo prireditev. Slednja se je v prelepem vremenu pričela z mimohodom vseh pohodnikov po skupinah, praporščakov veteranskih, borčevskih in domoljubnih organizacij. Slavnostni govornik je bil zamejski Slovenec in predsednik združenja partizanov iz Doberdoba g. Patrik Zulian. Posebne pozornosti pa so bili deležni vsi pohodniki, saj so pohodniki iz Radovljice in Kuma slavili svoj 10 jubilejni pohod. Naš Nanos pa 15-tega.

Z  Nanosa na Triglav smo hodili: Valter Likar iz Podrage (vodja pohoda), Anton Kreševec in Stanislav Rovtar iz Kamenj, Marjan Vidmar iz Kovka, Marjan Vidmar iz Ustij, Zmago Stegovec iz Ajdovščine, Ivo Saksida iz Zalošč, Martina Vodopivec iz Žapuž (njen oče je bil v skupini, ki je leta 1944 nesla zastavo na Triglav), Fras Borut iz Dolge Poljane, Božo Vidic iz Predmeje in Katja Žagar iz Nove Gorice. Za posebno logistično oskrbo s prevozom pa sta za nas skrbela Danilo Vodopivec »Dani« iz Žapuž in predsednik pokrajinskega odbora PO ZVVS za severno Primorsko g. Jožef Člekovič iz Sela.

Zahvaljujemo se vsem podpornikom ki so nam kakorkoli pomagali pri izvedbi tega pohoda.

Valter Likar; vodja pohoda