Ker Vandrovke in nekaj Vandrovčkov zelo ljubimo našo obalo, je bil prvi pohod letos na naše morje. V torek, 1. marca, smo se ob 8,00 uri podali proti obali. Na Vrhniki je deževalo in ko smo prispeli v Strunjan, je tudi deževalo. Malo smo bili razočarani.
Obvezna kavica za moč in zbistritev v Simonovem zalivu nas je povedla na našo začrtano pot. Dvaintrideset raznobarvnih dežnikov se je gibalo na poti od hotela Svoboda v Strunjanu, kjer smo začeli z našo potjo. Nadaljevali smo preko lepo izdelanega in varnega mostu Laguno. Šli smo mimo naselja Solinera, nekaj časa hodili po asfaltni cesti in se desno usmerili proti zaselku Pacug. Pot je ozka in je namenjena sprehajalcem. Med potjo smo videli več počitniških hišic, ki so zasedene v poletnem času. Vodnik Milan nam je razkazoval bližnjo in daljno okolico, saj se je na severu že jasnilo in burja je počasi začela razpihovati oblake. Prišli smo do Fiese, kjer smo se najprej ustavili ob sladkem jezeru. Prijazno sonce se je prikazalo izza oblakov. Čudovit je bil pogled na sinje modro morje, ki ga je burja rahlo valovila. Ob morju so postavljene klopce za sprehajalce in mi smo si jih sposodili za kratek postanek in malico.
Pot nas je naprej vodila ob obali. Nebo se je razjasnilo, sonce nas je grelo in pregnalo dež. Povzpeli smo se do cerkve sv. Jurija nad Piranom, od koder je lep razgled nad celotno mesto Piran in okolico. Pred Tartinijevim spomenikom je nastala spominska fotografija.
Občina Piran je ena najbolj turistično razvitih občin v Sloveniji. Je tudi pristaniško mesto. Leži na samem rtu Piranskega polotoka v neposredni bližini Portoroža.
Avtobus nas je odpeljal v Izolo na kosilo. Za dobro in okusno kosilo se zahvaljujemo Viki in pa seveda izkušenim kuharjem. Popoldne smo se že vračali proti Vrhniki.
Še en nepozaben dan je za nami in verjamemo v svojo moč, da smo premagali slabo vreme in na Vrhniko prinesli jasnino in sonce.
Zahvaljujemo se Milanu, Viki in Metki
Srečno do naslednjič !
Zapisala: Šurca Fani
Foto: Fani Šurca, Milan Jerman
