V četrtek, 27. 3. 2014, smo imeli »Barjani« planiran pohod na Kokoš (674m). Vremenska napoved ni bila obetavna. Vreme se je do večera le spremenilo, začela je pihati burja, kar je znak za izboljšanje. Tako sta se naša vodnika Elica in Milan odločila, da gremo na Kokoško, kot jo imenujejo ljubkovalno domačini.
Odpeljali smo se do vasi Lokve, kjer smo najprej šli na kavo. Ogledali smo si obrambni stolp Tabor iz leta 1485, ki je služil za obrambo pred Turki, kasneje je bila vaška žitnica, danes pa je v njem vojaški muzej. Uredil ga je domačin Srečko Rože. Njegova zbirka obsega več kot 140 000 predmetov, razstavljenih pa jih je okoli 4 200. Velja za največjo zasebno muzejsko zbirko v Sloveniji, ki se lahko pohvali s številnimi domačimi in mednarodnimi priznanji, vpisana pa je celo v Guinnessvo knjigo rekordov. Nasproti muzeja je cerkev sv. Mihaela. Narejena je bila leta 1613 na ostankih prejšnje cerkve iz leta 1118, ki so jo postavili vitezi templarji. Med letom 1942 in 1943 jo je poslikal Tone Kralj, čigar dela so v mnogih cerkvah na Primorskem. Čeprav je bila Lokev takrat pod italjansko fašistično okupacijo, si je slikar s svojimi freskami upal izraziti odkrit upor proti fašizmu in vojni.
Naša pot se je začela po cesti iz vasi Lokve, ki se je spremenila v kolovoz, čez travnike do vasi Prelože. V vasi smo se ustavili pred kapelico, ki je zgrajena s streho vred samo iz kamenja. Zanimiv, pa je bil tudi ograjen kal, kar je zelo redko videti.
Cesta v vasi preide v pot skozi gozd, ki se rahlo dviguje do izvira Vroček. Med potjo smo videli naravni kal, ki so ga uporabljali za napajanje živine. Zacvetele pa so tudi spomladanske cvetice, o katerih nam je naša vodnica Elica povedala marsikaj zanimivega. Videli smo: podlesno vetrnico - marijine srajčke, grozdasto hrušico, zajčjo deteljico - poklopi listke ob dotiku, zlatičnato vetrnico, rumeni podraščec, dvolistno morsko čebulico in gorski kosmatinec, ki raste na Krasu in mi je bil najbolj všeč…
Za počitek in malico smo se ustavili ob kalu, katerega posebnost je izvir, iz katerega priteka topla voda in je zato dobil ime Vroček. Naš pohodnik Marko pa nam je za rojstni dan postregel z dobrotami.
Pot smo nadaljevali do Velikega Gradišča (742m), ki je najvišji vrh Tržaško -komenskega krasa. Razgled s tega vrha je lepši kot s Kokoške. Na tem območju je bilo nekoč gradišče, kar pričajo ostanki obzidja. Z Gradišča smo se spustili po lepi gozdni poti proti našemu cilju Kokoši. Do planinske koče smo hodili po ravni cesti, ki je priljubljena tudi za kolesarje.
Koča je bila zaprta, kar nas ni prav nič motilo, saj sta nas še Dragica in Milena pogostili za rojstni dan. Naša fotografinja Andreja je slavljence še fotografirala. Večina pohodnikov je šla z vodnikom Milanom na italjansko stran, kjer so Italjani naložili nekaj kamenja, da bi bil njihov vrh višji.
Vračali smo se po cesti do mejnega prehoda Lipica, kjer nas je že čakal avtobus. Preživeli smo lep sončen dan z burjo, za katero pa se nismo zmenili, saj smo bili dobro opremljeni.
Zapisala: Marija Žnidaršič
Foto: Andreja Mole, Stane Kržmanc
