Logo MojaObčina.si
DANES
16°C
3°C
JUTRI
18°C
6°C
Oceni objavo

Ohranjamo kotišča netopirjev v Krajinskem parku Ljubljansko barje

Prav gotovo ste že videli netopirje, ki ob mraku začnejo loviti žuželke. Pa ste vedeli, da netopirji pri nas zimo prespijo v jamah, opuščenih rudnikih in kleteh, kjer je stalna temperatura in visoka vlažnost? In kje živijo netopirji v toplem delu leta?
Zaradi običajno nizkih temperatur v jamah in pomanjkanja naravnih poletnih zatočišč, kot so drevesna dupla, razpoke v drevesih in skalne razpoke, se preselijo v opuščena podstrešja hiš, hlevov, gradov in najpogosteje cerkva. Spomladi se samice združijo v večje porodniške kolonije v toplih podstrešnih prostorih, kjer skotijo ponavadi enega mladiča. Ugodne temperaturne razmere na kotišču omogočijo hitrejšo rast mladičev, da so do jeseni že samostojni in se lahko preselijo.

Na območju Ljubljanskega barja je več cerkva v katerih so porodniške kolonije netopirjev malih podkovnjakov. Ker so kotišča pomembna za ohranjanje populacije netopirjev, se jih v okviru državnega spremljanja stanja živalskih vrst pregleduje in ocenjuje številčnost netopirjev. Pri tem je bilo ugotovljeno, da se je stanje ohranjenosti kotišč in posledično številčno stanje malih podkovnjakov v primerjavi z letom 2006/2007 izjemno poslabšalo. Najpogostejši vzrok za uničenje kotišč je zapiranje oz. zamreženje preletnih odprtin, zaradi preprečevanja naselitve golobov, a so s tem onemogočeni tudi prehodi za netopirje. Ponekod pa so odprtine zaprte zaradi bojazni, negativnega odnosa do netopirjev in predsodkov.

Zaradi tega obstaja možnost, da mali podkovnjaki v kratkem izginejo iz vzhodnega dela Ljubljanskega barja. Da se to ne bi zgodilo, smo v naravovarstveni akciji združili moči Zavod RS za varstvo narave in Krajinski park Ljubljansko barje. Tako smo v lanskem letu ter v letošnjem marcu in aprilu dokončali vse predvidene ohranitvene ukrepe za ponovno vzpostavitev kotišč za netopirje in njihov lažji prelet.

V akcijo je bilo vključenih sedem cerkva: cerkev Sv. Mihael v Iški vasi, cerkev Sv. Križ v Iški vasi, cerkev Sv. Urh na Kremenici (župnija Ig), cerkev Device Marije rožnega venca v Tomišlju, cerkev Sv. Jakob v Strahomeru, cerkev Sv. Janez Krstnik v Podkraju (župnija Tomišelj) in cerkev Sv. Jakob na Blatni Brezovici (župnija Vrhnika). V cerkvah smo izvedli ukrepe, ki omogočajo preletavanje netopirjev, golobom pa je preprečen vstop v notranjost. Tako smo namesto mrež na okrogle line namestili prečne letve v vertikalnem razmiku 5 cm ter na zunanjo stran namestili bodice proti pristajanju golobov. Nekatere odprtine smo do polovice odmrežili in ponekod odprli prehode, ki niso vidni golobom, netopirji pa jih lahko uporabljajo. V cerkvah Sv. Jakob na Blatni Brezovici in Sv. Mihael v Iški vasi smo v izogib naselitve golobov z gosto mrežo zamrežili okna na zvonišču, saj te odprtine niso bile glavna preletna pot za netopirje, odprte pa smo pustili njihove glavne poti preko lin. V večini cerkva smo na podstrešje položili ponjavo za lažje odstranjevanje netopirskega gvana. V cerkvi Sv. Janez Krstnik v Podkraju bomo v septembru, na mednarodno noč netopirjev izvedli čistilno akcijo, ko bomo poleg odstranjevanja gvana in čiščenja omenjene cerkve organizirali tudi predavanje o netopirjih in delavnice za otroke in mladino. 

Ukrepe za ponovno vzpostavljanje kotišč ne bi mogli izvesti brez podpore župnika gospoda Blaža Gregorca, pristojnega za župnijo Vrhnika in gospoda Jožeta Pozderca, pristojnega za župnijo Ig in Tomišelj. Župnika sta nam pomagala vzpostaviti stik s pristojnimi ključarji in skrbniki cerkva. Za njun korekten odnos, posluh za varstvo živali in prijaznost se jima na tem mestu še enkrat iskreno zahvaljujemo. Prav tako se zahvaljujemo vsem ključarjem, ki so sodelovali z nami; gospodoma Janezu Umeku in Jožetu Krašovcu, gospema Marjeti Štebljaj in Milki Pavlič, ter gospodoma Antonu Zgoncu in Janku Purkatu. Zahvaljujemo pa se tudi izvajalcu, Klemenu Merharju, ki je lično in strokovno izvedel vsa dela. 

Netopirji spadajo med najbolj ogrožene živalske skupine in so tudi zavarovani, zato smo veseli, da  smo ukrepe lahko izvedli še preden se bodo vrnili iz zimskih zatočišč konec aprila in maja.  Zdaj jih že čakajo ponovno vzpostavljena kotišča.

 

Karolina Rebernik, Zavod RS za varstvo narave

Tina Mikuš, Krajinski park Ljubljansko barje

Oglejte si tudi