Logo MojaObčina.si
DANES
16°C
-0°C
JUTRI
19°C
3°C
Oceni objavo

Matic Suholežnik: »Rokomet je moj način življenja!«

Starost: 17 let Klub: Rokometni klub Celje Pivovarna Laško Trener: Tomaž Ocvirk Cilji: profesionalno igranje rokometa, biti član slovenske rokometne reprezentance Vzorniki: Igor Vori in Alen Toskić Hobiji: igranje računalniških iger, druženje s prijatelji Sanjsko potovanje: Španija, Kuba Vidnejši rezultati 2012: 5. mesto s slovensko rokometno reprezentanco na evropskem prvenstvu v kategoriji kadetov v Avstriji, državni prvak z Rokometnim klubom Celje Pivovarna Laško v kategoriji kadetov, 3. mesto v 1. državni ligi z Rokometnim klubom Celje Pivovarna Laško v kategoriji mladincev, 2. mesto s slovensko rokometno kadetsko reprezentanco na mednarodnem turnirju v Katarju.

"Z 9. leti sem pričel obiskovati rokometno šolo Toneta Goršiča v Celju. S športom se tako rekoč ukvarjam od malih nog. Igral sem nogomet, košarko, tudi plavanje me je zanimalo," je uvodoma povedal vsestranski športnik Matic iz Vojnika. V tem obdobju pa se Matic ni ukvarjal samo s športom, ampak je njegovo srce za dve leti osvojila tudi harmonika. "Ko sem bil star 11 let, sem se udeležil testiranja celjskega rokometnega kluba Pivovarna Laško, kjer so prepoznali moj športni talent. Moj takratni trud je bil poplačan." Ogromotno znanja mu je sprva posredoval Klemen Luzar, kasneje je znanje nadgrajeval pri Vladu Murku. Matic se sedaj rokometnih veščin uči pri trenerju Tomažu Ocvirku, ki ga spremlja že štiri leta.

 

Matic ima treninge vsak dan v popoldanskih urah, ob vikendih ima tekme. "Na treninge me vozi mami, ki me spremlja tudi na tekmah. Ob koncu ponavadi skupaj analizirava tudi mojo igro. Pa še stari starši me zelo podpirajo," simpatično poudari Matic, ki igra krožnega napadalca. Na treningih se s soigralci večkrat pridruži tudi članski ekipi, kjer jih odrasli kolegi učijo novih rokometnih prijemov. Prizna, da je rokomet izredno grob šport, zato je zadovoljen, da do sedaj še ni imel hujših poškodb, ki bi mu onemogočile nadaljnje treniranje ali nekajmesečno odsotnost s parketa. "Rad igram rokomet. Je moj način življenja!" pove.


Za 17 let me je zelo presenetilo Maticevo zrelo razmišljanje o njegovem zasebnem življenju. "Želim si družino. Posvojil bi zapuščenega otroka iz Afrike in mu omogočil lepše življenje. Tako bi morda vsaj malo pripomogel, da bi se ljudje med sabo manj razlikovali, tudi če govorimo o barvi polti. Imam srčne vrednote in želim narediti kaj dobrega."

Matic želi poseči v sam svetovni rokometni vrh. Če se mu to uresniči, želi imeti svojo gostilno v Španiji, v Madridu, z velikim prostorom za druženje in s kvalitetno postrežbo. "Če mi ne uspe, bom zadovoljen že s svojo gostilno pri nas v Sloveniji," za zaključek doda dijak Poslovno-komercialne šole Celje in odide na trening novim uspehom naproti.

 

Tjaša Podergajs

Oglejte si tudi