Župan Benedikt Podergajs je v svojem zadnjem govoru v tej vlogi predstavil osebno doživljanje županske funkcije. V povezavi z izvajanjem mnogih investicij, projektov in ostalih razvojnih uspehov občine se je dotaknil mnogih osebnih izkušenj. »Sedim v pisarni Celjske mestne hranilnice in razmišljam, kako naj po drugem krogu volitev za župana skličem občinski svet in kaj naj naredim z občino, ki smo jo dobili, in 19-članskim občinskim svetom, ki je bil normalno izvoljen že v prvem krogu. Tistega leta prvič odidem na ministrstvo v Ljubljano, in sicer za denar za šolo Socka. Pisarna ministrstva: državni sekretar za investicije N. Ž. Čakam na sprejem. Na steni visi seznam izvoljenih županov s slikami, izrezanimi iz časopisa. Čakam. Pride sekretar, gre k steni in me najde med slikami. ›O, SKD si, o ti k…! Pa toliko odstotkov si dobil!‹ Besen odide in me pusti samega. Deset minut, morda še več. Besen se vrne in začneva prisiljen pogovor. Spozna, da nisem politično naivna zverina, ampak nekaj podobnega človeku. Odlično sodelujeva še več kot deset let. Prvega decembra izide tudi prvo Ogledalo in asfaltiramo prvo cesto na Dobrni, otvoritvi ceste je sledil edini pretep na otvoritvah do sedaj,« spregovori o dogajanju iz leta 1995.

Ob sprehodu skozi čas je pri letu 2000 izpostavil, da so v novoletni številki Ogledala vsi člani občinske uprave zapisali podobno. Želijo si prostor, ki ne bo podoben železniški postaji in tako dalje … »In kmalu smo nove prostore tudi dobili. Še prej pa je bilo treba urediti novo knjižnico in jo izseliti, prav tako otroški vrtec,« poudari. »Leta 2001 se je bila bitka za novo občino Frankolovo, ki je razdvajala ljudi, mi pa smo v občini dokazovali, da znamo gospodarno in dokaj enakovredno deliti sredstva. Contraco je začel graditi Špesov dom, Franček Špes pa še vedno ostaja največji in edini darovalec tako velikega premoženja za dobro vseh.« Leta 2003 mu je v spominu ostal kamen. »Prejšnje leto sem krepko padel pred občino, na kamnu mi je namreč pošteno spodrsnilo. Prisoten je bil Adolf Janc. Naslednje leto so mi vojniški gasilci ob 50-letnici podarili sliko, na kateri je bil prilepljen samo kamen izpred enega leta z napisom: To je kamen sreče, ki celo župana na tla pomeče. Na 16. pustnem karnevalu so klonirali župana in se tako rešili volitev. Takratni ›vrhovni Mercatorjev šef‹ je kot prvi kupil čokolado v novi trgovini na Frankolovem, poštar Fonzi pa se je prvič odpeljal z nove pošte. Ob gradnji nove šole v Vojniku smo imeli tri razrede kar na občini. Učenci so mi velikokrat povedali, da ker imajo prostore nad županovo pisarno, so oni edini nad županom oz. so nadžupani.«

Leta 2006 je občina pripravljala projekte za črešnjiško cesto. »Na mizi takratnega ministra Janeza Podobnika je obležala pogodba za sanacijo plazov na tej cesti. Pokličem in čez minuto, dve me že pokličejo iz kabineta, da lahko pogodbo tudi dvignem. Na volitvah so tega leta kandidirali trije županski kandidati.« Od leta 2010 do 2014 so bili dogodki zanj bolj sveži, v spominu so županu ostala štiri priznanja. Planetu Zemlja prijazna občina za štiri prva mesta v kategoriji srednje velikih občin. Na zaključku govora se je župan zahvalil mnogim, ki so s pozitivnim pristopom pomagali občini in njenim ljudem ter svojim najbližjim. »Naj bo v občini Vojnik tudi v prihodnje dobro in odlično! In vedno naj prevlada pamet v dobro občanov,« je strnil želje.

Župan je najprej podelil priznanja za opravljen zaključni izpit s pohvalo ob koncu poklicnega šolanja in zlatim maturantom. Prejeli so jih Elida Šabani, Sara Flis, Taja Kuzman, Domen Simonič, Karmen Štrljič in Tilen Lončar.

Elida Šabani je končala dvoletno šolo za preoblikovanje tekstila. Obe leti je bila odličnjakinja in opravila zaključni izpit s pohvalo. Njene sanje so, da bi postala računovodkinja, zato se je v tem šolskem letu odločila nadaljevati šolanje na Ekonomski šoli v Celju. Upa, da bo uspešna tudi pri tem šolanju in da se ji uresničijo poklicne sanje.

Sara Flis je po uspešno končani OŠ na Frankolovem želela postati vzgojiteljica predšolskih otrok, vendar se je morala zaradi zdravstvenih težav odločiti za smer, ki ji bo omogočala pretežno sedeče delo. Šolanje po uspešno končanih treh letih Poslovno-komercialne šole Celje, zdaj Ekonomske šole Celje, predano nadaljuje v programu poklicno-tehniškega izobraževanja, smer ekonomski tehnik. Njen cilj je, da izobraževanje kasneje še nadgradi v tej ali kateri drugi smeri.

Taja Kuzman je iz središča Vojnika. Po poteh pridobivanja znanja je začela hoditi v OŠ Vojnik, šolanje pa nadaljevala na I. gimnaziji v Celju. Ker ji učenje nikoli ni predstavljalo muke, temveč izziv, je tudi v srednji šoli žela najvišje ocene, priznanja iz državnih tekmovanj iz matematike in francoščine in na koncu šopku uspehov dodala še zlato maturo. Zaradi velike ljubezni do jezikov, pa tudi potovanj in spoznavanja tujih kultur se je odločila, da postane študentka prevajalstva in tolmačenja na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Domen Simonič prihaja iz Pristave. Že kot osnovnošolec je čutil, da je domovina zanj premajhna, saj je želel izkusiti neznano in pogledati čez planke, na drugo stran. Prvi korak je predstavljala OŠ Vojnik, nadalje je znanje nabiral na I. gimnaziji v Celju. Že po uvodnih tednih njegove univerzitetne izkušnje v Združenem kraljestvu pa je bilo povsem jasno, da ima odlično podlago, na kateri bo lahko gradil nove uspehe. V prihodnje si želi predvsem uspešno zaključiti študij, potem pa čim uspešnejšo pravno kariero. Z dosežki mature je zadovoljen, saj je z njo lahko prestopil prag prestižne londonske univerze.

Karmen Štrljič prihaja iz Novak. Prvi stik s šolo je doživela v podružnični osnovni šoli, nato je šolanje nadaljevala v OŠ Vojnik in nato v Srednji zdravstveni šoli Celje. Štiriletni odlični učni uspeh je premišljeno nadgradila še z vsemi točkami na maturi. V dosedanjih letih šolanja je dosegla mnogo uspehov na področju matematike in slovenščine. Pogumno in nasmejano bo kot študentka radiološke tehnologije nadaljevala pot na zdravstveni fakulteti.

Tilen Lončar je svojo izobraževalno pot začel v OŠ Vojnik, nadaljeval pa v Srednji šoli za kemijo, elektrotehniko in računalništvo Šolskega centra Celje. V prostem času je poleg kolesarjenja in sprehodov igral tudi klaviature, kasneje treniral karate, njegov zadnji podvig pa je trening in udeležba na tekmovanjih s psom. Študijsko pot nadaljuje na Univerzi v Mariboru, in sicer na visokošolskem programu Informatika in tehnologije komuniciranja. Na vsako novost ali oviro na življenjski poti gleda kot na izziv in se že veseli študijskega leta.

Županova priznanja je letos prejelo 9 prejemnikov.

Viktorija Pinter iz Lipe pri Frankolovem za pomoč društvom in promocijo kraja ter občine na prireditvah in sejmih.

Stanislav Sodin iz Verpet za sodelovanje in pomoč v društvu Talon in aktivno delo v Športnem društvu Frankolovo.

Zoran Kovačević s Frankolovega za dolgoletno delo v Prostovoljnem gasilskem društvu Frankolovo in pomoč drugim društvom v kraju.

Renata Pilih iz Celja za več kot 20-letno igranje in sodelovanje v Godbi na pihala Nova Cerkev.

Darinka in Boris Štimulak iz Hrenove za uspešno in ustvarjalno delo na področju razvoja turizma in kulture v KS Nova Cerkev.

Jolanda Trušnovec iz Socke za ohranjanje duhovne glasbe in več kot 60-letno petje v Mešanem cerkvenem zboru Nova Cerkev.

Marinka Vovk iz Slovenskih Konjic za vzpostavitev Centra ponovne uporabe v Vojniku ter sodelovanje na področju okolja in medgeneracijskega centra.

Marija Zupanc iz Vojnika za 20-letno aktivno delo v Planinskem društvu Vojnik in viden prispevek ob gradnji planinskega doma.

Viktor Podergajs iz Arclina za več kot 40-letno ohranjanje slovenske pesmi in dolgoletno petje v Moškem pevskem zboru Vojnik.

Prispevek k boljšemu življenju v občini Vojnik so doprinesli tudi Marija Železnik, Jožef Vranc in Viljem Škoflek, prejemniki bronastih vojniških grbov.

Marija Železnik je že mnogo let vključena v družbeno življenje KS Frankolovo, je namreč aktivna članica Turističnega društva, Prostovoljnega gasilskega društva in župnijskega sveta. Je tudi članica Vinogradniško‑vinarskega društva Vojnik in občinske volilne komisije. Dejavna je tudi na svoji precej veliki družinski kmetiji, kjer dela nikoli ne zmanjka. Kljub vpetosti v tako različne dejavnosti vedno najde čas za svoji vnukinji, Mašo in Lino, ki ju večkrat varuje, da so lahko njuni starši brez skrbi na delovnem mestu ali pri delu na kmetiji.

Jožef Vranc je otroštvo preživljal v Novi Cerkvi, kjer biva še danes. V želji po razvoju je svoj avtopark stalno obnavljal in dopolnjeval, tako je nastalo družinsko podjetje. Po upokojitvi leta 2006 sta podjetje prevzela sinova, Marko in Andrej, ki ga še danes vodita. V kraju je Jožef Vranc zelo priljubljen. S svojo dejavnostjo je precej pripomogel k razvoju kraja, saj je bil nemalokrat donator gasilcem in drugim društvom v kraju ter drugje po Sloveniji. Je preprosto človek, ki mu ni vseeno, kako je v kraju, v katerem živi.

Viljem Škoflek je že v otroških letih sanjal, da bo nekoč vozil vlak. Sanje so postale resničnost in zdaj že veliko let vestno opravlja službo vlakovodje. Vrsto let je skrben ključar župnijske cerkve svetega Jerneja v Vojniku. Njegovo delo v kraju je zelo pomembno, ker neprestano skrbi za tehnično urejenost cerkvenih zadev. Je prijazen človek, vedno pripravljen pomagati vsakomur, ki potrebuje pomoč. S svojim praktičnim znanjem in nenehnimi inovativnimi idejami pomaga tudi v drugih krajih v občini in izven nje.

Ponosna prejemnika srebrnega vojniškega grba 2014 sta postala Društvo kmetic Meta in Milan Kotnik.

Društvo kmetic Meta aktivno deluje že 35 let. Članice sodelujejo na pogostitvah ob različnih prireditvah v kraju, nepogrešljive so ob srečanjih starejših krajanov v KS Vojnik, nenehno skrbijo za izobraževanje z različnimi tečaji in delavnicami, obujajo staro tradicijo, povezujejo se z drugimi sorodnimi društvi v regiji. V letu 2012 so uspešno organizirale in izpeljale vseslovensko srečanje kmetic. Na humoren način opisujejo in uprizarjajo tudi prizore iz vsakdanjega življenja. Za dobro počutje in pridobivanje novih izkušenj pa se odpravijo na različne strokovne ekskurzije in izlete po Sloveniji in zunaj nje.

Milan Kotnik s svojo družino uspešno gospodari na »Tezlakovi« kmetiji v Socki. Že več kot 30 let je aktiven član Prostovoljnega gasilskega društva Socka. Vseskozi deluje tudi v raznih funkcijah na nivoju Gasilske zveze Vojnik ‑ Dobrna. Že v mladosti se je kot igralec pridružil dramski skupini v Socki. V Kulturnem društvu Socka z drugimi člani širi in neguje kulturno dejavnost v kraju in okolici. Na njegovo dobrosrčnost in podporo pa se lahko zanaša tudi Športno društvo Socka. Milan Kotnik je v Socki poznan kot dobrosrčen in poslušen za pomoč vsem delujočim društvom v kraju. Vedno je pripravljen priskočiti na pomoč sosedom in drugim krajanom. Poleg vseh obveznosti in prostovoljnega dela je tudi vesten čebelar.

Ponosni prejemnik zlatega vojniškega grba 2014 je postal pater Branko Cestnik.

Zlati vojniški grb je za vso vloženo energijo, znanje in trud zaradi plemenitih in splošno koristnih dobrih del, poslanstva za župnijo, kraj in občino prejel pater Branko Cestnik, ki je naš občan že dobro desetletje. Pot njegovega šolanja in delovanja ga je z rodnega Ptuja skozi Maribor, Rim, Madrid in Milano pripeljala nazaj v Slovenijo in leta 2003 na Frankolovo, ko je kot župnik prevzel župniji Frankolovo in Črešnjice. Poleg njegovega osnovnega poslanstva je v tem času vložil ogromno energije v delo na pastoralno-vzgojnem področju, zlasti na področju mladinske animacije. Kot župnik uspešno sodeluje z društvi, šolo in drugimi organizacijami v kraju. Je vzoren primer sodelovanja cerkvenih in političnih oblasti v krajevni skupnosti in občini. Frankolovo so pod njegovo taktirko posebej zaznamovale gradnje in prenove vseh cerkvenih objektov, pater je bil namreč oče in vodja stoletnih obnov. Je teolog širokega formata, ki s svojim znanjem, pridobljenim tudi v tujini, in izkušnjami ter stalnim spremljanjem razvoja verskih in družbeno-političnih trendov v svetu vidi in zna pristopiti k najbolj občutljivim temam verskega in družbeno-političnega življenja. Je pravi župnik za današnji čas, ki spodbuja in povezuje ter s pravo mero kritičnosti obravnava teme, ki se v Sloveniji ne odpirajo dovolj. Številne in zelo odgovorne naloge opravlja tudi v slovenski Cerkvi. Kot izredno zaželen predavatelj deluje po vsej Sloveniji in zamejstvu, tako s svojim neposrednim delovanjem daje še večjo prepoznavnost našemu kraju in občini.

Ob izteku osrednje prireditve so se svetnice in svetniki občinskega sveta občine Vojnik v mandatu 2010–2014 županu Podergajsu z nagovorom podžupana Branka Petreta zahvalili za 20-letno uspešno in požrtvovalno delo.

Tjaša Podergajs

Foto: Matjaž Jambriško