Popeljala me je v gospodarski del objekta, v katerem se nahaja v enem delu drobnica, v drugem delu ima kokoši, saj prisega na domača jajca, ima pa tudi svoje prašiče. Pravkar si ureja prostore za predelavo mesa in sušilnico za meso. Nobeno delo ji ni težko, ima utečen sistem, seveda pa to zahteva svoj čas in napor. Vendar Hilda to zmore in kot pravi, dokler bo pri moči se bo s tem ukvarjala, saj v tem delu tudi uživa. "Nič mi ni bilo dano," pravi. "Vse sem si ustvarila sama in to cenim.

Najdem pa tudi čas zase, rada poklepetam in se družim s pozitivno naravnanimi ljudmi. Prišel je čas, ko lahko pomagam tudi drugim, ki so pomoči potrebni."

Ob slovesu sem ji zaželel predvsem zdravja in da doseže še vse cilje, ki si jih je zadala v prihodnosti.

Srečno Hilda!

Tekst in slike: Jure Vovk