Na Tartinijevem trgu v Piranu so zamenjali lesena jambora, saj sta bila prejšnja že precej preperela. Nova jambora sta iz macesnovega lesa, zaščitena z lanenim oljem. Iz marine ju je pripeljala konjska vprega konjeniškega društva Sv. Štefan iz Vipave, na staro mesto pa so ju postavili člani društva Trma iz Zadloške planote
»Z društvom Mediteranium ima naše konjeniško društvo zelo dobre odnose, zato so Pirančani sprejeli naš predlog, da bi drogova prepeljali po starem, s konjsko vprego in s tem popestrili turistično dogajanje v mestu,« je za Latnik povedal predsednik konjeniškega društva
Rafael Premrl. Jambora so naložili v lucijskim marini in ju s trdim vozom - parizarjem prepeljali skozi Portorož do Pirana. Štirje konji in furmani so se v sicer gostem prometu kar dobro znašli in do Tartinijeva trga potrebovali približno dve uri. »Da jamborov ne bi poškodovali, smo bili pri rokovanju zelo previdni in ju pri vezanju zaščitili z žakljevino. Prav tako smo pri dvigu s tradicionalnimi križi namesto verig uporabili vrvi.« Je pa bilo pri dviganju kar nekaj težav, saj se je les zaradi vlage nekoliko razširil in ni takoj padel v ležišče podstavka.
Nova drogova je po načrtih ZVKD OE Piran izdelal zavod Mediteranum iz Pirana. Visoka sta približno 15,5 m, izdelana sta iz macesna in sta pred atmosferskimi vplivi zaščitena z lanenim oljem. Vrh drogov krasi in ščiti bakreni zaključek s kroglo. Drogova skupaj tehtata nekaj manj kot eno tono. Skupaj s kamnitima podstavkoma - stebroma sta kulturni spomenik lokalnega pomena. Stebra sta namreč stara kar 460 let, na enem je izklesan piranski zavetnik sv. Jurij, na drugem pa beneški lev. Posebnost stebrov je, da so bile na njih vklesane dolžinske mere za blago in drva.
Dogodek je bil v sklopu občinskega praznika, 15. oktobra, ki ga Piran obeležuje kot spomin na ustanovitev prvega mornariškega odreda leta 1944. Župan Peter Bossman in podžupanja Meira Hot sta na drogova dvignila veliki zastavi občine Piran in Evropskega združenja obzidnih mest. Postavitev so z zanimanjem spremljali tako turisti kot domačini.
rl
