Kulturno društvo Stanko Vuk Miren - Orehovlje je povabilo v Miren zanimivega gosta. Gospod Vlado Klemše se je rodil v Mirnu leta 1946. Takrat so bili ti kraji še v tako imenovani coni A. Kasneje, ko je bila meja med Italijo in Jugoslavijo začrtana, pa je njihova hiša spadala v Italijo.
Gospod Klemše je upokojeni novinar Primorskega dnevnika. Poleg službe pa se je že dolgo časa ukvarja z mnogimi zanimivimi zadevami. Letos pomladi nam je predstavil, kako so doživljali 1. svetovno vojno na naših tleh navadni vojaki. Tokrat nam je ponudil pogovor o ledinskih imenih v našem okolišu.
Kaj so ledinska imena? Poenostavljeno povedano, so to imena njive, travnika, gozda (po SSKJ), vodne površine (vodna ledinska imena), vzpetine (gorska ledinska imena), pot in deli poti (po Wikipediji). Poimenovanja so se prenašala z ustnim izročilom. Navadno so bila povezana z življenjem kmeta. Tista imena, ki so se pogosteje uporabljala, so ostala živa v zavesti ljudi še danes. Mnoga so se pozabila, nekatera jezikovno nekoliko predrugačila. Morda se bo iznašlo tudi kako novo ledinsko ime, kdo ve?
Vlado Klemše se je za svoje raziskovanje poglobil v številne dokumente, ki so na voljo v arhivih. Pravi, da ko odpreš eno okno, se prav hitro pojavijo nova okna in okenca, ki bi jih bilo vredno raziskati. Sam se je odločil, da bo sledil osrednjemu oknu in ostalo "pustil za drugič", saj je zanimivega gradiva res veliko. Oprl se je na tri katastre: tistega, ki ga je uvedla cesarica Marija Terezija = terezijanski kataster, jožefinski (uvedel ga je Jožef II.) in franciscejski. Franciscejski je po nastanku zadnji in sega v 1. polovico 19. stoletja. Stanje na terenu so popisovali geometri, uradnik in predstojnik občine, na katero je mejila (povzeto po Wikipediji). Klemše je poudaril, da je bilo med popisovalci verjetno malo Slovencev. Dopušča možnost, da so zato nekatera ledinska imena zapisali po svoje, kot so jih pač slišali tuje govoreči popisovalci.
Poudaril je, da lahko obstaja še kaka druga razlaga posameznega ledinskega imena od njegovega, da pa on ne ve zanj. Poslušalce je spomnil, da je so si ljudje posamezno ledinsko ime marsikdaj po svoje razlagali in nima zveze z dokumenti, ki so na voljo za raziskovanje.
Sprehodili smo se po ledinskih imenih v Mirnu in njegovi okolici. Naj natresem nekaj zanimivosti.
Črepula – to je področje nasproti bivše papirnice Redis oz. hiše Saksidovih in Petejanovih. Razlaga: kmetje so morali napojiti živino, preden so jo peljali past oz. po paši. Živina je prišla do reke Vipave – vode, kjer je vodo črpala. Od tod ime Črepula.
Župnca – je njiva, ki jo je dobil v obdelavo župan, dokler je županoval. Ko je ena oseba prenehali biti župan, je taista zemlja prešla v roke novemu županu kot nagrada za njegovo delo.
Grive - danes je na tem področju športni park Grive. Ta del pokrajine je bil pust, primeren samo za pašo. In res naj bi se tudi paslo veliko živine. Po eni od možnih razlag naj bi ljudje na tem področju videli grive živali, ki so se pasle. Od tod torej poimenovanje Grive.
Japnišče – to je spodnji del Mirna tik pod Krasom. Znano je, da je bil tam kamnolom in so žgali apno. Apnu pa rečemo v narečju japno – torej poimenovanje Japnišče.
Pr Grabci – to je tisti del Mirna, ki se nahaja pod Krasom na meji z Italijo. Poimenovanje je dobil po družini Grabici. Ta družina se je kasneje preselila v Gorico.
Najbrž se še kdo od bralcev tega sestavka ukvarja z ledinskimi imeni. Bilo bi zanimivo, če bi kaj več o tem objavili v občinskem glasilu.
Za KD Stanko Vuk Marta Pavlin
