Moja specializacija ali modul magisterija je regionalna geologija, kjer poskušamo z geološkimi raziskavami ugotoviti ali modelirati razvoj nekega ozemlja. Sam opravljam magistrsko nalogo iz mikropaleontologije in paleoekologije, kjer poskušam iz fosiliziranih mikroorganizmov razvozlati sestavo takratne združbe na različnih lokacijah po Sloveniji.
Zakaj si se odločil za nadaljevanje študija v tujini in kakšni so pogoji?
Vedno sem si želel mednarodnih izkušenj. Ko sem stopil v kontakt s koordinatorko mednarodne izmenjave na oddelku, pa sem ugotovil, da ni tako težko dobiti odobritve in financiranja za Erazmus. Pogoje pa ima vsaka fakulteta drugačne. Kar se tiče znanja tujega jezika, je običajno predznanje priporočljivo, ni pa nujno pogoj. Univerza na Portugalskem ne zahteva predznanja in sam nisem znal niti besede portugalščine ali kakšnega sorodnega jezika. Sem pa kmalu ugotovil, da bi bilo znanje dobrodošlo.
Kje se lahko vpišeš?
Koordinator na domači Fakulteti ti poda informacije, s katerimi fakultetami imajo pogodbo, v nadaljevanju ti pomaga svetovati v zvezi z obveznimi in izbirnimi predmeti, nato stopiš v kontakt s koordinatorjem na gostujoči univerzi, ki ti svetuje, katere predmete bodo sploh izvajali. Nadalje izpolniš »learning agreement« med obema fakultetama, ki ga obravnavajo na domači fakulteti. Obvestijo te, kaj se ti prizna kot ekvivalent domačemu predmetu oziroma, ali moraš kaj spremeniti. Nato izpolniš vpisni list za gostujočo univerzo, ki te obvesti, ali si sprejet.
Na kakšen način si se odločil za študij na Portugalskem in v katerem kraju študiraš? Razmišljaš tudi o zaposlitvi v tujini? Odločil sem se predvsem zaradi izjemnega študijskega programa in zelo zanimivega nabora predavanih tematik, pa tudi zaradi nižjih življenjskih stroškov, poceni morske hrane in dobrega vina J. Med študijem sem bolje spoznal portugalsko govoreči svet in čeprav sem že prej vedel, da bi poklic geologa rad opravljal v tujini, se zdaj konkretno zanimam za delo v kakšni bivši portugalski koloniji. Kar se tiče univerze sem se odločil za Univerzo v Coimbri zaradi kulture in tradicije, ki jo ponuja to študentsko mesto, ki med študijskim letom gosti več kot 150.000 študentov in je znano po mednarodnih izmenjavah. Coimbra je velika približno kot Maribor in locirana med glavnim mestom Lizbono, ki je oddaljena približno 200 km, in Portom, ki je oddaljen cca 100 km.
Je portugalščina težka?
Ker prej nisem imel stika z romanskim svetom, mi je bila portugalščina še posebej težka. Vendar sem uspešno opravil izpit iz portugalskega jezika in tudi nekaj sošolcev na oddelku ne govori angleško, tako vadiš z njimi J. Pri skoraj vseh predmetih na oddelku za geologijo na univerzi v Coimbri govorijo portugalsko, zato sem bil prvih nekaj mesecev zelo zmeden. Pred začetkom vsakega predmeta sem se sicer zmenil s profesorjem, da bom odgovarjal v angleščini, ampak izpit je bil še vedno v portugalščini. Ugotovil sem, da tehnična portugalščina spet ni tako drugačna in da so terminološki izrazi podobni angleškim.
Si zadovoljen z vsebinami, ki jih ponujajo in z znanjem, ki ga boš pridobil?
Coimbra je izpolnila vsa moja pričakovanja. Na fakulteti imamo zelo proste roke, kaj in kako se česa lotimo. Moji sošolci in sodelavci v laboratoriju so zelo prijazni in četudi ne govorijo dobro angleško, imamo z njimi zelo dober odnos. Imel sem tudi veliko srečo, da sem tu spoznal svojo supervizorko za magisterij, ki mi veliko pomaga pri raziskavah in me redno spodbuja, naj svoje znanje širim. Prav tako pa mi vedno pove kaj novega o Portugalcih in portugalski zgodovini. V Sloveniji imamo zelo malo stika s to raznoliko državo in vse, kar sem izvedel, je bilo zame novo in razburljivo. Profesorji predavajo aktualne tematike in učijo uporabne tehnike, mednarodnim študentom pomagajo in se trudijo pri podajanju snovi, pa tudi izpite se da prestaviti. Na Portugalskem bom tako opravil celoletni Erazmus program.
Kako bi lahko primerjal študij tam in v Sloveniji?
Na Portugalskem je študij plačljiv in Coimbra velja za eno bolj poceni univerz (1000 EUR/ letnik). Čeprav je študij plačljiv, pa se to ne pozna na motivaciji študentov. Večina študentov kljub temu pade na nekaj izpitih. Me je pa zelo presenetilo, da so izpiti redko tipa: »Opiši in naštej..., izračunaj…!«. Profesorji tu bolj iščejo poglobljeno znanje kot: »Opiši postopek, kako bi se lotil reševanja določene problematike!« Profesorji imajo tudi več stika s študenti na kolegialnem nivoju.
Kako bi lahko opisal razlike med slovensko in portugalsko družbo, kulturo, študentskim življenjem?
Kriza, ki jo je doživel ves zahodni svet leta 2008, se je na Portugalskem čutila veliko bolj kot pri nas in Portugalska naj bi bila trenutno najbolj revna država v EU. Vendar v univerzitetnem mestu, kjer sem, ni čutiti revščine, je pa opaziti, da je velika brezposelnost in nezadovoljstvo z delom javne uprave. Tudi sam sem imel izkušnjo, da se je bilo treba za prijavo začasnega prebivališča znajti med številnimi uradi. Če pa primerjam našo in njihovo družbo, bi rekel, da smo Slovenci včasih preveč zadržani do tujcev, tu pa so zelo odprti in vedno pripravljeni pomagati. Prav tako sem dobil občutek, da je življenje veliko bolj ležerno, vse gre bolj počasi. Večina Portugalcev je mnenja, če nekaj ni pokvarjeno, je to nesmiselno izboljševati. Študentska kultura je veliko bolj tradicionalna kot slovenska. Študentje na Portugalskem so v formalnih šolskih uniformah, imenovanih academica, ki se med posameznimi univerzami minimalno razlikujejo. Moška uniforma je sestavljena iz bele srajce, črnih hlač, črne kravate in črnega ogrinjala, dekleta pa imajo črna krila in temnejše najlonke in izgledajo kot liki iz popularne knjige o Harry Potterju. Pisateljica Rowling je navdih o čarovniških uniformah dobila prav na kroju študentskih oblačil univerze v Portu, kjer je včasih živela. V Coimbri je kot del Pravne fakultete ena najlepših baročnih knjižnic v Evropi: Bibliotheca Joanina, ki vsebuje 25 000 v usnje vezanih knjig, ki pričajo o stoletjih znanja in raziskav, ki so se odvile v tem mestu. V kletnih prostorih knjižnice pa so bile zaporne celice za problematične študente, v katerih si lahko pristal tudi zaradi kakšne bolj sproščene noči ali nepokorščine. Kot Bruc na univerzi v Coimbri si krščen na festivalu Latadas, kjer te višji letniki ob včasih zelo brutalnih iniciacijskih ritualih polijejo z vodo Ria Mondega v centru mesta. Ko preživiš prvi letnik, lahko prvič oblečeš akademico na festivalu Queima das fitas ob koncu leta. V Sloveniji študenti živijo doma ali v študentskem domu, tu pa študentje živijo v tako imenovanih ''republikah''. Čeprav obstajajo tudi navadni študentski domovi, večina lokalnih študentov živi v teh republikah, ki so lahko organizirane tematsko (npr. feministična republika Rosa Luxemburgo), lahko pa gre le za običajna stanovanja, kjer ljudje živijo v skupnosti. Republike prirejajo družabne večerje, predavanja, zabave in podobno. V njih študentje stanujejo brezplačno, v zameno pa delajo določeno število ur na teden, in sicer kuhajo za člane, pospravljajo in strežejo na žurih. Republike so zelo tradicionalne in protokolarne organizacije, med njimi potekajo starodavni pakti, ki so za zunanjega opazovalca smešni in nesmiselni protokoli. Primer: Ko republika povabi drugo republiko na večerjo, mora povabljena republika ukrasti nekaj nesmiselnega, da se prebivalci zavedajo minljivosti posesti. Prav tako v republikah nimaš osebnih stvari in se vse smatra kot dobrina skupnosti.
Kaj pa študentske zabave, spoznavanje novih ljudi, novih kultur?
Coimbra je največje party mesto na Portugalskem. Ravno, ko to pišem, se odvija največji študentski festival v Evropi ob koncu predavanj, slavna Queima das fitas. Sprevod organizirajo študentske organizacije na posameznih fakultetah, kjer celo leto zbirajo denar in okrašujejo svoj tovornjak, ki je potem del sprevoda. Univerza v Coimbri je zelo prepoznavna v vsem portugalsko govorečem svetu, sploh zaradi ugleda, ki ga imata Pravna in Medicinska fakulteta. Slovenci in drugi študenti iz vzhodne in centralne Evrope predstavljajo manjšino, veliko več je Brazilcev, Mozambičanov, Angolcev in romanskih narodov (Italijanov, Špancev, Francozov), veliko je tudi študentov iz Latinske Amerike, Ekvadorcev, Kolumbijcev, Mehičanov, Venezuelcev...
Kakšni so tvoji načrti za prihodnost?
Moji trenutni načrti so zaključiti izmenjavo, dokončati magistrski študij v Sloveniji, nato pa iskati redno zaposlitev nekje v svetu. Neverjetno je, koliko novih priložnosti se mi je odprlo na tej mednarodni izmenjavi, kar mi je omogočila tukajšnja univerza. Med drugim sem začel pisati skripto za grafično oblikovanje in modeliranje v geologiji skupaj s kolegico iz Brazilije in s kolegom s Portugalske. Prav tako so mi na univerzi omogočili, da svoje delo predstavim na večdnevnem paleontološkem kongresu v Španiji. Opažam pa tudi, da mednarodno okolje dobro vpliva na mojo produktivnost, izmenjava mi je pomagala odkriti, da se dobro znajdem tudi v drugih kulturah, s katerimi sem imel prej zelo omejen stik.
In še misel za konec …
Študentom v Sloveniji priporočam, da se med študijem udeležijo kakšne izmenjave v tujini, naj si bo to študij ali pa delovna praksa. Življenje tako dobi novo perspektivo. Meni je življenje v tuji državi pomagalo odkriti, kaj me zares zanima in kako lahko unovčim svoje znanje, kje lahko najdem nišo, kamor morda spadam ... »Portugal, o país por descubrir«. Portugalska, država, ki čaka, da jo odkrijete.
Besedilo in foto: Blanka Tomšič
