Kot kapljice, ki so začele rahlo naletavati, so se najbolj navdušeni planinci in planinke napotili proti izhodiščni točki, Domžalskemu domu na Mali planini, močnejše padavine pa niso povečale števila obiskovalcev, ampak celo ustavile njihov prihod. In vendar je bilo tudi tokratno druženje prijetno in veselo, za kar so poskrbeli tudi člani narodno-zabavnega ansambla Pr'jatli. Seveda je beseda takoj po zapeti uvodni pesmi Oj, Triglav moj dom, ki jo je napisal duhovnik in pesnik Matija Zemljič iz Radgone, glasbo zanjo pa je leta 1896 napisal precej bolj znani župnik Jakob Aljaž, ki mu je bilo besedilo zelo všeč in tudi nam, saj se je podalo med vršace, kljub slabemu vremenu. Nato nam je prehojeno pot in načrte PD Domžale prenesel že šestnajsti predsednik PD Domžale Janko Vodlan. Svoje misli je v nekaj stavkih strnil tudi župan občine Domžale Toni Dragar, ki je domu podaril tudi sliko, in kakor je dejal, se zavzema, da postane dom domžalska kolonija v kamniški občini, sam pa dodajam, da naj denar dajeta kar obe, ena zato, ker je Domžalski dom, druga pa, ker se prek doma širi tudi turizem. Še nekaj pesmi so zapeli fantje iz Lukovice, nato smo prisluhnili še razlagi nastanka druženj in se nato predali užitkom ob dobri hrani in glasbi. Še sreča, da nismo gledali skozi okno, kajti zunaj je vmes kar močno deževalo in kakor je vsega enkrat konec, je bilo tudi našega druženja. Še pesem v slovo in pot pod noge v dolino, saj smo se držali stavka, napisanega na vabilu: »Na srečanje pridite peš po planinskih poteh iz doline v vsakem vremenu!« in tako kakor gor, je šlo tudi dol. Le s to razliko, da smo tokrat bili malce bolj obloženi, saj so nas gostitelji dobro in obilno postregli, sicer pa na planinskem zraku, čeprav polnem vlage, hrana še bolj paše.