Največ poškodb zaradi žledu v naših gozdovih je bilo na območju Trnjave, Korena, na Golčaju, Planjavi, Podmilju in na Škalah proti Dolinam, prav tako tudi okrog Limbarske gore. Trenutna evidenca, ki jo vodi poleg Bogdana Bartola še Andrej Žagar, revirni gozdar za katastrsko občino Spodnje Koseze, Trnjava, Koreno, Krašnja, Blagovica, Šentožbolt, Učak in Trojane, kaže: "da je bilo zaradi žledoloma podrtih 25.000 kubikov lesa, ocenjeno pa je bilo na 30.000 kubikov, da je bilo poškodovanega drevja. Največ je listavcev, od tega je bilo sedaj pospravljenega in odpeljanega približno 20-odstotkov lesne mase, celoletni posek po gozdno-gospodarskih načrtih pa znaša 15.000 kubikov v gospodarski enoti Blagovica na področju občine Lukovica."
Vzdrževanje gozdnih cest in gozdnih vlak
Gozdne ceste, kamor spadajo vse kamionske ceste, po katerih se izvaja transport gozdnih instrumentov, se vsako leto vzdržujejo iz fonda gozdnih cest, torej dela sredstev zbranih s plačili lastnikov gozdnih zemljišč za vzdrževanje gozdnih cest. Preostali del pa občina letno financira in namenja 7.000 evrov za njihovo vzdrževanje. Medtem pa so gozdne vlake tiste poti, po katerih se s traktorjem vleče hlode do gozdne ceste in nanje ne more zapeljati tovornjak. Po zakonu je vsak lastnik sam dolžan vzdrževati gradnjo vlake, je pa res, da je na vsaki dve leti na občini Lukovica tudi razpis za gozdne vlake, ki jih občina delno sofinancira. Primož Dežman, svetovalec za javna naročila in gospodarske javne službe na občini Lukovica pravi, da so v planu proračuna za leti 2015 in 2016 predvidena sredstva za sofinanciranje izgradnje gozdnih vlak. Ti razpisi so po navadi objavljeni v sredini leta, saj so odvisni tudi od sprejema občinskega proračuna in predhodnih ostalih postopkov za izvedbo javnega razpisa.
Kaj je pri tem storila država?
"Država ni glede žledoloma zaenkrat storila še popolnoma nič," razlaga Žagar. Trenutno se pričakuje, da bo v marcu objavljen program razvoja podeželja in se bo začelo s sofinanciranjem raznih del v gozdovih. Te razpise je potrebno spremljati, v tem trenutku pa so aktualne trošarine za tiste, ki imajo več poškodovanega gozda, lahko uveljavljajo višjo trošarino za gorivo, vendar to poteka preko Finančnega urada Republike Slovenije (FURS).
Kaj lahko sami storijo lastniki gozdov v prihodnjih mesecih?
Po gozdarjevem mnenju bi bilo potrebno v teh mesecih spraviti čim več listavcev iz gozda, ki bodo že začeli izgubljati svojo vrednost. Je pa problem, ker tudi trg diktira to spravilo, saj je vse odvisno od odkupa in ob slabi ceni ljudje ne želijo delati izgube. Kljub vsemu bi bilo dobro, da bi se tisti, ki imajo večje količine poškodovanega lesa obrnili tudi na izvajalce, ki se s tem profesionalno ukvarjajo in bi jim pomagali pri čiščenju. Vseeno je bolje, da vsaj nekaj dobiš za ta les, kot pa da ne dobiš popolnoma nič. Andrej Žagar ob tem dodaja: "Ljudje v Črnem grabnu so kar navajeni delat z lesom v gozdu. Že leta 2008 tudi veliko polomljenega zaradi vetroloma in so ljudje kar dobro reševali zadeve, niti ni bilo kakšnih večjih hujših nesreč. Upam, da bo ostalo pri tem, je pa res da ljudje niti nimajo več veliko časa pri spravljanju lesa, saj se trenutno na trgu slabše prodaja les in vsi malo čakajo. A ne smejo odlašati predolgo."
Razgaljene gozdne površine
V naslednjih letih se lahko pojavi problem zaradi razgaljenih ogromnih gozdnih površin, saj so gozdovi uničeni. Slednje bi bilo morda dobro tudi umetno obnavljati, a na podeželju ne živi več tako veliko ljudi, ki bi imeli čas to saditi. "Veliko bo prepuščeno bolj naravni obnovi, ki lahko včasih zraste slabše, kot če bi bilo umetno nasajeno drevje," svoje mnenje glede na trenutne izkušnje v gozdovih na področju občine podaja Žagar.
