Napoved vremena ni bila najbolj obetavna, vendar smo se kljub temu odločili, da gremo na Virnikov Grintovec. Zbor na Zgornjem Jezerskem je obetal več kot smo pričakovali. Po nekaj korakih smo že tanjšali "čebulna oblačila" in tudi prve kapljice znoja so se pokazale na čelu. Kako tudi ne, strmina je kar konkretna in malo je trenutkov ko popusti. Tista fraza iz reklame "kamen popusti" ni delovala. Ne glede na vse smo dobre volje korak za korakom pridobivali višino, klepetali, malo tudi opravljali, malo bentili nad vodnico, kje je našla takšen "breg", se smejali in kar na enkrat stali na samem vrhu. Ni veliko prostora, niti ni velikan po višini, razgledi z njega pa so veličastni, še zlasti, če ujameš tako lepo vreme. Med malico so oči kar begale iz enega hriba na drugi, največkrat pa so se ustavile na severnih stenah Kamniško Savinskih alp. Kočni, Grintovcu, Dolgem hrbtu, Skuti, pa na  Rinkah in še bi lahko našteval. Pa ne bom. Če hočete več, se povzpnite na njegov vrh, mislim na vrh Virnikovega Grintovca in se prepričajte. Polni želodčki, spočite noge in že se spuščamo v dolino. Na nekaterih odsekih kar nismo mogli verjeti, da smo hodili v takšno strmino saj je bil spust skoraj "navpičen". Vsi veseli, nasmejani in polni energije smo v dolini razpravljali o turi in si že v mislih pripavljali novo.

Hvala Marinki, naši vodnici, da nas je varno vodila na poti, vas bralci pa vabim, da vrh kljub strmini obiščete ali pa se nam v PD Blagovica pridružite, da bomo skupaj osvajali tako lepe vrhove. Pri nas jih ne manjka, pa srečno.

Za PD Blagovica, Bojan