Izberi drugo občino
Nazadnje izbrane občine

Poišči občino

Registracija
Napoved za četrtek, 30.03.2017

pretežno jasno
Ponoči bo pretežno jasno. Najnižje jutranje temperature bodo od 1 do 6, ob morju okoli 8 stopinj C.
5°C | 23°C
petek, 31.03.2017
6°C | 24°C
sobota, 01.04.2017
4°C | 23°C
nedelja, 02.04.2017
5°C | 23°C
ponedeljek, 03.04.2017
5°C | 22°C
Opozorila
Sreda, 29.3.2017 ob 19h
Dodatnega opozorila ni.
5°C
23°C
pretežno jasno
Nahajaš se tukaj: Novice Turizem

Revija Levstikova pot: Litija leži v središču ......


TURIZEM

| |
17.11.2015      6:49
A A

Revija Levstikova pot: Litija leži v središču Slovenije


Občina Litija leži v zahodnem delu Posavskega hribovja in hkrati v središču Slovenije, saj se na njenem ozemlju nahaja tudi Geometrično središče Slovenije – Geoss. Meji na občine Ljubljana, Dol pri Ljubljani, Moravče, Zagorje ob Savi, Radeče, Sevnica, Trebnje in na občino Šmartno pri Litiji, ki se je od litijske občine ločila leta 2002. Ozemlje občine obsega dobrih 227 km2 in 107 naselij, v katerih živi okoli 15 000 prebivalcev. Urbanizirano občinsko središče Litija leži na 238 m nadmorske višine v t. i. litijski kotlini v dolini reke Save, ki je na tem območju oblikovala razpoznaven okljuk. Mesto šteje okoli 7000 prebivalcev. Skozenj poteka glavna cesta Ljubljana–Trbovlje in železniška proga Ljubljana–Zidani Most. Staro mestno jedro, Valvazorjev trg, je zraslo na desnem bregu Save, ob vznožju nekdaj rudarskega Sitarjevca, novejši del pa se je razvil na rečnih terasah – Graška Dobrava na levem bregu in Šmarska Dobrava na desnem. Kraj obdaja več vzpetin: Veliki vrh in Širmanski hrib na zahodu, Svibno na severu in Sitarjevec na jugu. Proti vzhodu leži obsežno Litijsko polje.


Litija iz zraka
Litija iz zraka
Deli:

Prazgodovina

O tem, da je bilo območje občine Litija poseljeno že v prazgodovini, pričajo številna arheološka najdišča, med katerimi najbolj izstopa področje Vač, kjer je bila najdena znamenita Vaška situla. Z rudo izjemno bogato litijsko hribovje in reka Sava sta prvim prebivalcem tega področja narekovala življenjski utrip. Zadnje arheološke raziskave so pokazale, da je Litija poseljena najmanj 4000 let in jo zato uvrščamo med slovenske kraje z najdaljšo poselitveno zgodovino. Prva naselbina je nastala na mestu današnje nove osnovne šole in stavbe Mestnega muzeja Litija, v današnjem mestnem jedru. Arheologi so odkrili ostanke kolib, orodja, orožja in lončenine ter ostanke taline, kar priča, da so se tedanji prebivalci Litije že ukvarjali s predelavo rude, ki so jo našli v neposredni bližini na hribu Sitarjevec.

Prve omembe

Litija je eden redkih srednjeveških trgov pri nas, če ne celo edini, ki je nastal zaradi svoje gospodarske oz. prometne funkcije in je to svojo vlogo obdržal vse do danes. Zaradi tega velja za posebnost v slovenskem prostoru. Prva pisna omemba Litije naj bi tako segala v leto 1256, ko se je na tem območju zadrževal Ulrik Spanheimski. Kot trg pa je Litija prvič omenjena leta 1386, ko naj bi jo imeli v posesti grofje Ortenburški. Kot trško središče je imela Litija predvsem status lokalnega trgovskega in sejmarskega središča, ki pa mu je pomen okrepilo izkoriščanje rude v bližnji okolici.

Pisni viri navajajo, da je Litija dvakrat (1614 in 1636) skoraj pogorela do tal, leta 1522 so trg in njegovo okolico opustošili Turki. Tudi kuga ni prizanesla njegovim prebivalcem, saj je morila kar dvakrat (1576 in 1646).

 

Razvoj obrti

Na zemljevidu iz leta 1400 je Litija že prikazana kot trg in je imela cestno povezavo z Ljubljano. Zaradi slabega in omejenega cestnega omrežja je imel vodni promet v srednjem veku izjemen pomen. Reka Sava je predstavljala glavno prometno žilo vzdolž celotnega toka do izliva v Donavo. Vodni transport, predvsem za potrebe trgovine, je predstavljal donosno obrt. V Litiji je tako deloval čolnarski urad, mitnica in carinarnica. Za potrebe brodarstva so zgradili tudi dve ladjedelnici, okoliško prebivalstvo pa se je ukvarjalo pretežno z rejo vlečne živine, gojenjem lana in konoplje, izdelovanjem ladijskih vrvi ter gostinsko dejavnostjo. Na mestu današnje cerkve v starem mestnem jedru se že najmanj v 15. stol. omenja njena predhodnica, podružnična cerkev sv. Nikolaja, zavetnika čolnarjev in brodarjev. Ime Litija po Valvasorju izvira iz latinske besede »lithus«, ki pomeni obrežje, vendar so novejše etimološke raziskave to razlago ovrgle. Reka Sava je vtisnila pomemben pečat življenju in delu prebivalcev Litije, saj so kraji ob njej dolga stoletja živeli od brodarstva in spremljajočih dejavnosti. Rečni promet je doživel največji razcvet od konca 17. stoletja dalje, ko so pričeli regulirati savsko strugo in so po njej pričele voziti večje ladje, t.i. tombasi, dolgi 50 m. Donosna brodarska obrt je usahnila z izgradnjo južne železnice leta1849.

Gospodarski razvoj

Čolnarstvo in brodarstvo na Savi je na razvoj mesta na stičišču kopnih in vodnih poti močno vplivalo dolga stoletja, saj je bilo močno razvito že v rimskih časih, ko je bilo v Litiji rečno pristanišče. Vse do prihoda Južne železnice skozi kraje ob Savi leta 1849, je bila Litija pomembno čolnarsko in tudi trgovsko (sejmarsko) in rudarsko središče. V Litiji so se po prihodu železnice domala čez noč zgodile velike spremembe.

Tradicionalne obrti, predvsem čolnarjenje, so zapirale vrata, ljudje so se takoj pričeli navajati na nov način življenja – z železnico. Prevozniki, ki so dovažali in odvažali blago na železniško postajo in z nje, so sprva morali prek Save z brodom, kar je bilo nerodno in zamudno. Litijani so zato že čez 6 let po prihodu vlaka – leta 1855 – zgradili čez Savo most. Bil je lesen, zdržal pa je vse do leta 1973, ko ga je nadomestil nov betonski.

S prihodom železnice se je začel povsem nov razvoj Litije. Zemljišča okrog železniške postaje so postala zanimiva za gradnjo industrijskih in tudi stanovanjskih objektov. Leta 1881 so sto metrov od železniške postaje zgradili topilnico, ki so jo že pred drugo svetovno vojno podrli, na drugi strani železnice pa leta 1886 Predilnico, ki je še danes eno najuspešnejših slovenskih tekstilnih podjetij. V njuni neposredni bližini je še tudi po 2. sv. vojni deloval lesni obrat. V 2. polovici 19. stol. se je ponovno razmahnilo delovanje rudnika Sitarjevec, ki je z manjšimi prekinitvami deloval vse do leta 1965 in poleg Topilnice ter Predilnice pustil Litiji svojevrsten pečat in dolgotrajne posledice. Rudnik velja za enega najstarejših pri nas, saj so bile na njegovem vrhu odkrite sledi železnodobne naselbine z ostanki metalurške dejavnosti.

Litija kot zasavska metropola

Litija je s prihodom železnice pričela prevzemati vodilno gospodarsko in družbeno-politično vlogo v Zasavju, hkrati pa tudi vlogo upravnega središča, ki je bilo dotlej v sosednjem Šmartnem. Z razmahom industrije se je razvila tudi stanovanjska gradnja, število prebivalcev je hitro naraščalo, prostor je pričel dobivati povsem novo podobo. Hkrati z industrijskim razvojem je Litija kmalu postala sedež okrajnega glavarstva in kasneje, v Kraljevini Jugoslaviji, sedež sreza, ki je poleg Litije obsegal še današnje občine Zagorje ob Savi, Šmartno pri Litiji, Višnjo Goro ter del moravške in ljubljanske občine. V Litiji je bil leta 1855 zgrajen prvi most v Zasavju, ki je pomenil pomembno prometno povezavo med Dolenjsko in Kranjsko, predvsem pa dostop do Južne železnice.

V času med 2. svetovno vojno je bila Litija zaradi železnice strateško pomembna, saj je po njej potekala okupatorjeva povezava z evropskimi bojišči. Na območju občine je več pomnikov v spomin na dogajanja v času druge svetovne vojne, med drugimi tudi Plečnikov spomenik NOV, ki je razglašen za kulturni spomenik lokalnega pomena.

Litija je bila leta 1952  razglašena za mesto in je bila do sprememb v lokalni samoupravi tudi mestna občina. V naslednjih desetletjih je Litija rasla in se razvijala, železnica pa je sčasoma pričela izgubljati svoj pomen. Tako kot je pred več kot 150 leti železnica izrinila rečni promet, sedaj cestni promet izriva železniškega. Litija že dolgo nima več omembe vrednega tovornega prometa po železnici, potniški promet pa je še vedno zelo živahen. Vendar Litija brez železnice ne bi postala to, kar je bila in kar je danes. Prav prihod železnice je Litiji leta 1849 odprl okno v svet in razvoj, ki ga brez nje zanesljivo ne bi bilo. Kljub vsemu je v desetletjih po 2 sv. vojni Litija počasi izgubila status zasavske metropole, kot tudi svojo predvojno meščansko identiteto. Leta 2002 se je občina Litija zmanjšala, ker je njen južni del postal samostojna občina Šmartno pri Litiji.

Litija okoli leta 1910

Znani Litijani

Zaradi njenega pomena in statusa, ki ga je imela od 2. pol. 19. stol. dalje, je z Litijo povezanih več znanih Slovencev.

Tu je deloval kot notar, društveni in politični  delavec, pravnik, pisatelj in jezikoslovec Luka Svetec (1826-1921), ki je kot poslanec zagovarjal pravice Slovencev, potrebo po slovenski univerzi in načela naravnega prava proti načelom zgodovinskega. V Litiji je preživel 48 let in postal ena najuglednejših osebnosti v njeni zgodovini.

Fran Levstik (1831-1887) je slavo Litiji prinesel z litrerarnim potopisom Popotovanje od Litije do Čateža, v katerega je vpletel slovenski slovstveni program. Nanj spominja bronast doprsni kip pred stavbo Mestnega muzeja Litija in vsakoletni tradicionalni pohod po Levstikovi poti s startom v Litiji.

Peter Jereb (1867-1951), slovenski skladatelj, je v Litiji služboval kot občinski tajnik in organist ter več kot 40 let zborovodja Pevskega društva Lipa.

Na nekdanjem litijskem Glavnem trgu sta bila v številni družini rojena Metod (1896-1971) in Rudolf (1881-1963) Badjura. Prvi kot eden prvih slovenskih filmskih ustvarjalcev, drugi kot prvi slovenski smučarski učitelj in avtor prvih slovenskih turističnih in planinskih vodnikov.

V Farbarjevem Turnu je ustvarjala akademska slikarka in grafičarka Mira Pregelj (1905-1966), predstavnica barvnega realizma, izjemna koloristka, poznana po krajinskem slikarstvu in figuralnih kompozicijah.

V Litiji se je rodil slovenski akademik in jezikoslovec France Bezlaj (1910-1993), dobitnik Prešernove nagrade, avtor Etimološkega slovarja slovenskega jezika in legendarna osebnost slovenske slavistike.

Nagajivega Kljukca in Radovednega Tačka je oživil v Litiji rojeni lutkar Nace Simončič (1918-2001), ki so mu v Litiji posvetili vsakoletni Tačkov festival, ki ga organizirajo okoli 8. junija, Nacetovega rojstnega dne.

Luka Svetec

Društveno življenje

Litija je v 2. polovici 19. stol. veljala za narodno zaveden in napreden kraj. Ob rastočem gospodarstvu so v tem času nastala tudi številna društva in organizacije, ki delujejo še danes ter pomenijo pomembne stebre družabnega življenja v Litiji in okolici. Leta 1885 je bilo prelomno leto, saj je bila v Litiji ustanovljena podružnica Ciril-Metodove družbe, pod katere okriljem ali na njeno pobudo so bili istega leta ustanovljeni Pevsko društvo Lipa, Prostovoljno gasilsko društvo Šmartno-Litija in Bralno društvo, katerega poslanstvo nadaljuje današnja Knjižnica Litija. Leta 1899 je bil ustanovljen tudi Pihalni orkester Litija, leta 1905 pa litijska podružnica Slovenskega planinskega društva, obe uspešno delujeta še danes.

 

V Litiji je tudi med obema vojnama nastalo nekaj pomembnih društev, ki so orala ledino na svojih področjih in katerih tradicija se prenaša v današnji čas: eden prvih Fotoklubov na Slovenskem, Skavtski steg Litija, ena prvih Ljudskih univerz na slovenskem podeželju, Športni klub Litija, ki je v 50. letih beležil sijajne uspehe v atletiki in Turistično društvo, ki je v 60. in 70, letih organiziralo pustne karnevale politične satire, ki so v Litijo privabili tudi do 20.000 obiskovalcev.

 

Litija danes

Litijsko zgodovino in njeno kulturno dediščino obiskovalci danes lahko spoznajo v Mestnem muzeju Litija, ki je svoje domovanje pred kratkim dobil v stavbi nekdanje sodnije v središču mesta. Secesijska stavba iz leta 1903, ki je zaščitena kot kulturni spomenik, je ena najlepših stavb v mestu, ki pa še čaka na celovito prenovo in ureditev, predvsem v zelo potrebni protokolarni objekt mesta in občine. V muzeju so pripravili tudi kulturno-zgodovinsko pot po mestu, ki so jo poimenovali »Po poteh čolnarjev« in ki obiskovalcem vodenega ogleda pripoveduje zgodbo o Litiji, njenih znamenitostih in ljudeh.

Na področju kulinarike ima obiskovalec lepo število možnosti, ki jih ponujajo številni gostinski lokali v samem mestnem jedru in na levem bregu reke Save.

Kulturni center Litija na Stavbah ponuja pester in raznovrsten program prireditev skozi celo leto. Med najbolj prepoznavnimi prireditvami je potrebno omeniti glasbeni festival Slovo poletju, ki se odvija vsako leto konec avgusta na ploščadi pred Športno dvorano, ponovno obujanje slavnih litijskih pustnih karnevalov in tradicionalnega Litijskega teka, katerega začetki segajo že v predvojni čas, Tačkov festival, prireditev v spomin Naceta Simončiča, ki je namenjena najmlajšim, družinam in ljubiteljem živali ter številne prireditve v mesecu juniju v počastitev občinskega praznika, 16. junija.

 

Litija ima izvrstno naravno lego, ki je docela še ni znala izkoristiti. Reka Sava s svojimi položnimi brežinami ostaja vabljiv potencial za rekreacijske in turistične namene. Bližnji hrib Sitarjevec je predstavlja zanimiv izziv predvsem za geologe, zbiralce mineralov in ljubitelje narave. Sitarjevško rudišče ima namreč med vsemi slovenskimi rudišči najbolj pestro mineralno sestavo in je hkrati eno največjih rudnih nahajališč v vzhodnoalpskem prostoru. Posebne geokemijske razmere so v opuščenih rovih omogočile rast limonitnih kapnikov, ki so edinstveni v evropskem in svetovnem merilu. Zaradi teh posebnosti se poleg rudniške sanacije v prihodnje predvideva tudi ureditev dela rudnika v turistične in učne namene. Hrib velja za priljubljeno rekreacijsko točko Litijanov, vendar je zaradi nezaščitenih rudniških odprtin pri hoji potrebna posebna previdnost.

Čeprav Litija navzven ni ravno poznana, vsakega obiskovalca preseneti s svojo bogato zgodovino ter kulturno in naravno dediščino, zato se jo splača obiskati in doživeti skozi oči prijaznih domačinov, ki kljub skromnim razmeram odprtih rok sprejmejo vsakega gosta.

 

Helena Hauptman, kustosinja
Mestni muzej Litija
http://jzk.si/muzej




0 (Bodi prvi!)
Oceni članek

Povezani članki
ŽELIŠ BITI TUDI V BODOČE NA TEKOČEM S TEM, KAR OBJAVI ZAVOD LEVSTIKOVA POT ZA RAZVOJ ŠPORTA, KULTURE, UMETNOSTI IN MEDIJEV? x
Naroči se na e-obveščanje in ostani v stiku z nami in ne zamudi več nobene pomembne novice ali dogodka!

100 % skrbno bomo varovali vašo zasebnost in odjavili se boste lahko kadarkoli!
Komentiraj novico

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Komentarji 0 komentarjev
Za ta prispevek še ni dodanih komentarjev. Bodi prvi!