Pri odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih vod nastajajo tudi odpadki: odpadki, ki nastanejo pri čiščenju usedlin iz kanalizacije, odpadki z grabelj/rešetk, ki odstranijo mehanske delce (ostanke hrane, ostanke plastičnih izdelkov.....) pred začetkom biološkega čiščenja  na čistilni napravi, predvsem pa blato, ki je stranski produkt biološkega čiščenja. Vsi našteti odpadki vsebujejo toliko organskih snovi, da jih ni možno odlagati na odlagališčih nenevarnih odpadkov. Zakonodaja daje veliko poudarka ravnanju z odpadki, njihovi obdelavi/predelavi in končnemu odstranjevanju.
Uporabnike, ki so priključeni na javno kanalizacijo, je potrebno posebej opozoriti, na to, česa se ne sme odmetavati ali zlivati v kanalizacijo, npr.: ostanki hrane iz gospodinjstev ali obratov za pripravo hrane, gradbeni odpadki, različni trdni odpadki (nogavice, kosi tekstila, drobni plastični predmeti, papir in embalaža),  odpadna olja, naftni derivati, barve, topila, dezinfekcijska sredstva, zdravila....To so snovi in odpadki, ki ovirajo ali celo onemogočijo pretok odpadne vode po kanalizaciji, škodujejo materialom kanalizacijskih cevi ali napravam na kanalizacijskem sistemu, lahko pa celo spremenijo sestavo odpadne vode do take mere, da se upočasni ali povsem zavre biološka stopnja čiščenja na čistilni napravi.
Vsaka čistilna naprava z zmogljivostjo nad 10.000 PE mora biti opremljena za sprejem vsebin obstoječih pretočnih greznic in blata iz malih čistilnih naprav z zmogljivostjo pod 50 PE. Izkušnje pri obratovanju čistilnih naprav zmogljivosti 10.000 PE do 20.000 PE kažejo, da je pri sprejemu vsebin pretočnih in nepretočnih greznic, blato iz zalogovnikov individualnih mali čistilnih naprav, potrebno le-te dovažati plansko. Ne sme se pripeljati večjih količin naenkrat, saj sicer anaerobna vsebina greznic z veliko vsebnostjo amonijaka povzroči motnje pri delovanju ČN.
Zakonodaja zahteva, da izvajalec GJS vsako obstoječo pretočno prazni vsaj enkrat na tri leta. Pri izvajanju praznjenja obstoječih greznic je zato primerno vsako leto oskrbeti 1/3 vseh obstoječih pretočnih greznic, tako so v treh letih oskrbljene vse greznice na področju lokalne skupnosti (občine).
Izvajalec GJS je dolžan sprejemati na večjo čistilno napravo tudi blato iz individualnih malih čistilnih naprav z zmogljivostjo manjšo od 50 PE. Najprimerneje ga je obdelati skupaj z blatom velike čistilne naprave.
Zakonodaja posebej obravnava kmetijska gospodarstva, ki imajo odpadne vode iz naslova kmetijske dejavnosti (gnojevko). Ta se sme uporabiti kot gnojilo na kmetijskih zemljiščih pod posebnimi pogoji. Uredba o uporabi blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu sicer dopušča, da v primeru pravilne obdelave gnojevke (le-to zbira v nepropustnem zalogovniku in skladišči najmanj pol leta) lahko kmetijsko gospodarstvo meša z gnojevko tudi vsebino obstoječe pretočne greznice ali blato iz lastne male komunalne čistilne naprave. Če upoštevamo dejstvo, da tudi kmetijska gospodarstva v veliki meri uporabljajo pralna sredstva, čistila, dezinfekcijska sredstva, ...uporaba takšne vsebine za gnojenje kmetijskih površin ni primerna, saj vsa ta škodljiva sredstva pridejo preko živalske krme v prehranjevalno verigo, do človeka.  Zato je tudi pri kmetijskih gospodarstvih najprimerneje komunalno odpadno vodo odvajati v javno kanalizacijo. Če kanalizacija ni predvidena, pa je komunalno odpadno vodo treba prečistiti na lastni MKČN.
Za onesnaževalce, ki ne bodo priključeni na javno kanalizacijo, zakonodaja predvideva možnosti je vgradnja male čistilne naprave (MKČN) oz. predelava obstoječe greznice v MKČN.
Predlagam da se pod strokovnim vodenjem Komunale Litija predvidi vgradnja enega tipa MKČN za vse onesnaževalce, ki ne bodo priključeni na javno kanalizacijo. Tako bo nadzor nad delovanjem in servisiranje MKČN enostavno in z najnižjimi možnimi stroški, kar je za investitorja bistvenega pomena.

ZAKLJUČEK.
V preteklih letih je občina Litija v skladu z zavezami države Slovenije in možnostmi, ki jih nudijo kohezijski skladi, pristopila k izvedbi infrastrukturnih projektov na področju odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda. V skladu z internimi standardi in pravili ministrstva za okolje-MOP (danes ministrstvo za kmetijstvo in okolje-MKO) uspešno zaključila gradnjo ČN Litija (11.000 PE) in del kanalizacijskega sistema.
Za vas, spoštovane občanke in občani bom s pomočjo strokovnjakov s tega področja poskrbel, da boste vsi o vsem kar morate vedeti natančno obveščeni in da boste lahko z najboljšimi možnimi rešitvami ter najnižjimi stroški uredili vse potrebno v zvezi s čiščenjem odpadnih voda.
ZATO ŠE ENKRAT VLJUDNO VABLJENI 1. JUNIJA NA OBČINO. Izkoristite priložnost v vaše dobro.

Boris Doblekar
podžupan občine Litija