Goste smo 1. decembra ob devetih pričakali na avtobusni postaji v Novi Gorici. Najprej smo jih peljali na sprehod in ogled znamenitosti mesta. Pokazali smo jim občinsko zgradbo, slovensko narodno gledališče, knjižnico, nebotičnik, ruske bloke, igralnico Perla, Bevkov trg, stolpnico Eda… Predstavili smo jim kratko, a zelo zanimivo zgodovino nastanka in razvoja našega najmlajšega mesta. Z avtobusom smo se nato odpeljali do železniške postaje, kjer so si naši gostje z zanimanjem ogledali Trg Evropa in pročelje stavbe goriškega severnega kolodvora bohinjske železniške proge. V stavbi so si ogledali razstavo „Zgodovina meje med Jugoslavijo in Italijo od 1945 do vstopa na Slovenije v Evropsko unijo“. Z zanimanjem so poslušali razlago o zgodovini meje, ki je nesmiselno presekala vezi med ljudmi. Nato smo se po sabotinski cesti odpeljali do spomenika padlim partizanom v Gonjačah. Ker je bilo vreme lepo, je bil pogled z vrha spomenika na bližnjo in daljno okolico enkraten, enkraten pa je bil tudi občutek na vrhu, saj se je zaradi burje vrh spomenika prav pošteno zibal.
Po malici in seveda tudi požirku »tamočnega«, smo se odpravili na vrh Sabotina, nato pa smo si ogledali še »kaverne« iz prve svetovne vojne. Nato pa smo se odpravili v Anhovo, kjer so predstavniki Salonita gostom predstavili podjetje. Zgodovino in razvoj družbe je tudi z videom predstavitvil Peter Korenjak, enako navdušeni in presenečeni pa so bili tudi nad prikazom proizvodnje cementa v naši tovarni, ko jih je Klemen Stanič popeljal skozi proizvodne prostore, mimo peči do dvigala, s katerim so se povzpeli na vrh izmenjevalca in v lepem vremenu z višine občudovali okolico tovarne in Sočo, ki se turkizno zelena mimo naših lepih krajev pomika proti morju. Dve uri v tovarni sta hitro minili in mrak je počasi prehajal v noč, ko smo se zbrali v lovski koči na Paljevem.
V prostoru je zadišalo po joti, ko so nam naše pridne gasilke postregle z jedjo. Okus hrani je dodal doma pečeni kruh, ki je pomočen v joto zadovoljil vse naše kulinarične zahteve. Joti je sledilo pečenje na žaru, sadjem in sladicami. Predsednik PIGD Salonit Anhovo Rihard Ivančič je s predstavnikom PIGD Kovinoplastika Lož Damjanom Janešem odprl uradni del srečanja, to je slavnostnega podpisa listine o prijateljstvu in sodelovanju med društvoma. Ob podpisu je bil prisoten tudi tehnični direktor družbe Salonit Anhovo Ivan Vidič. Po kratkih nagovorih o pomenu pobratenja in izmenjavi priložnostnih daril so prostor napolnile melodije vseh glasbenih zvrsti in osrednji del koče smo zapolnili plesalci in plesalke iz obeh društev. Skupaj smo plesali, kot da se poznamo že celo večnost, ne pa šele en dan. Zadnje presenečenje so nam pripravile naše gasilke, ki si za vse, kar so naredile zasljužijo vso pohvalo. V jedilnico so namreč prinesle veliko torto na kateri je bila narisana gasilska čelada, ročnik s cevjo in gasilski simboli. Da torta ni bila samo lepa, smo se prepričali, ko sta vanjo zarezala predstavnika obeh društev in je vsak dobil obilen kos odlične sladice. Prijateljstvo smo utrjevali še družabnimi igrami in pogovori. Ob slovesu se kar nismo mogli posloviti. Obljubili smo si, da se bomo še večkrat srečali, tako v Anhovem, kakor v Ložu.
Zaključim naj z mislimi, ki mi jih je po elektronski pošti poslala pobudnica izleta iz Loža, Radojka Kočevar: „Dovoli mi, da se ti še enkrat zahvalimo za čudovito izpeljano soboto, ki ste jo organizirali za naše člane. Vračali smo se domov polni vtisov in dobre volje, ki smo jo prenesli tudi našim domačim, ob zbiranju misli in dogodkov prejšnjega dne. Imate krasno ekipo, ki diha, živi za gasilstvo in druženje. Ostanite zdravi in dobre volje še naprej!“
