Vsako posedovanje živali prinaša posebno odgovornost in skrb za njihovo dobro počutje, pa naj gre za rejno živino, drobnico, perutnino ali pa za naše najpogostejše življenjske spremljevalce, pse in mačke. Ker je skrb za dostojno življenje naših živalskih sopotnikov moralna in zakonska obveza vseh državljanov, si Društvo prijateljev živali Severne Primorske prizadeva, da bi javnost osvestilo o ustrezni skrbi za hišne in rejne živali, o pomenu prepoznavanja in ukrepanju ob mučenju živali, pa tudi o ustreznem odnosu do prostoživečih živalih in narave v širšem smislu. Posebnost našega društva je, da se redno povezuje s humanitarnimi organizacijami ter organizira dobrodelne akcije v korist tako živalim kot ljudem. Društvo uspešno sodeluje z lokalnimi občinami, veterinami ter zavetišči za zapuščene živali.
V prihodnje se bomo še posebej posvetili osveščanju občanov o pomenu preprečevanja kotitev nezaželenih hišnih živali. »Svobodno življenje« nenadzorovanih hišnih živali namreč pomeni tudi veliko možnost za parjenje, rezultat takih parjenj pasji in mačji mladiči, ki končajo zavrženi ali celo nezakonito usmrčeni. Zakon o zaščiti živali ter Pravilnik o zaščiti hišnih živali ne le prepovedujeta usmrtitev nezaželenih mladičev, ampak tudi opredeljujeta obveznosti lastnika živali na tem področju: »Skrbnik hišnih živali mora z zagotovitvijo osamitve, kontracepcije, sterilizacije ali kastracije živali preprečiti rojstvo nezaželenih živali.« (11. člen ZZiV).
Problem nezaželenih mladičev je posebej pereč pri mačji populaciji, kjer živali, če niso izključno hišne, težko nadzorujemo, zato je še posebej priporočljiva kastracija/sterilizacija samcev in samic še pred prvo gonitvijo. Kastracija med drugim preprečuje tudi nezaželeno vedenje, kot je uhajanje od doma, markiranje ter pretepe in poškodbe, hkrati pa mačkam omogoča varnejše življenje, saj se zaradi upada spolnega nagona izognejo priložnostim za okužbo s smrtno nevarnimi boleznimi, kot sta okužba z virusom FeLV (»mačja levkemija« oz. levkoza) in virusom FIV (»mačji aids«).
Prizadevamo si tudi za osveščanje lastnikov o pomenu zagotavljanja ustreznih bivalnih pogojev za hišne ter rejne živali. Slednje bi morale imeti na voljo dovolj velike hleve, v katerih jim je omogočeno potrebno gibanje. Psi, ki bivajo zunaj, morajo imeti na voljo dovolj velike pesjake ter izolirane ute, ki ustrezajo standardom Pravilnika o zaščiti hišnih živali. Premajhne in/ali neizolirane ute za bivanje psov zunaj niso primerne, saj ne nudijo zadostne zaščite pred neugodnimi vremenskimi razmerami. Škodljive posledice ima tudi dolgotrajno priklenjanje psov na verige, saj povzroča nezaželeno vedenje ter psihične motnje. Ker se psi »verigarji« zaradi omejenosti gibanja počutijo ogrožene, svoj strah ponavadi izražajo prek agresije, zato so lahko za okolico zelo nevarni. Pomembno je, da imajo tako psi kot tudi ostale živali vedno na voljo vodo, kvalitetno hrano ter dovolj gibanja. Tako dnevne sprehode potrebujejo vsi psi, tudi tisti, ki sicer bivajo v velikih pesjakih. Pri sprehajanju psov ne pozabimo na povodec, saj smo kot lastniki živali odgovorni za škodo, ki jo povzroči naša živali – npr. v primeru prometne nesreče, v kateri je bila naša žival udeležena.
Pri tem lastnika poleg globe lahko doleti tudi dodatno finančno breme, svojo »skledo« pristavijo še oškodovančeva zavarovalnica ter njegovi odvetniki v obliki civilnih tožb. Odgovoren lastnik torej svojemu psu ne bo dovolil, da se pes sam »sprehaja« po mestu oz. vasi, da v naravi preganja divjad ali povzroča škodo na tuji lastnini. Lastniki živali smo zakonsko odgovorni tudi za zagotavljanje veterinarske pomoči živali, če jo le-ta potrebuje, za obvezno vsakoletno cepljenje psov proti steklini ter za odpravljanje zunanjih in notranjih zajedavcev.
Občanom želimo posredovati tudi koristne informacije, kam se lahko obrnejo v primeru izgube ali najdbe živali ali v primeru opaženega domnevnega mučenja živali. Kadar namreč opazimo, da v naši okolici živi žival, za katero ni ustrezno poskrbljeno, ki nima primernega bivalnega okolja, ki je žrtev zanemarjanja ali zlorab, ali žival, kateri kljub bolezni ali poškodbam ni nudena veterinarska pomoč, smo to dolžni prijaviti veterinarskemu inšpektorju. Ne zatiskajmo si oči in ne obračajmo se stran – vsi skupaj smo dolžni poskrbeti za dobrobit živali, ki že stoletja prinašajo veselje in radost v naša življenja in nam nenazadnje na različne načine tudi pomagajo.
Občani, še posebej najmlajši, ste vabljeni, da se nam pridružite in včlanite v naše društvo. Več informacij in pristopno izjavo najdete na naši spletni strani www.dpzivali.net.
Koristne kontaktne številke:
Najdba/izguba hišne živali: pristojno zavetišče Zavod Oskar Vitovlje, tel. 05 30 78 570
Najdba divje/prostoživeče živali: Zatočišče za prosto živeče živalske vrste, tel. 031 813 097
Najdba poginule živali: Veterinarsko higienska služba, tel. 05 33 83 701
Prijava mučenja živali: Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin – Območna enota Nova Gorica, tel. 05 330 22 70, v nujnih primerih izven uradnih ur: Center za obveščanje (tel. 112).
Veterinarstvo Vidic, Nova Gorica: 05 333 07 50/031 83 94 94, Veterina Gorica, Nova Gorica: 05 330 53 80/041 371 236
Društvo prijateljev živali Severne Primorske: p. p. 61, 5290 Šempeter pri Gorici
