Hribovsko kmetijo Okornovih najdete, če se v Stični pri samostanu obrnete navkreber proti Mekinjam in potem po asfaltirani cesti nekaj kilometrov grizete v hrib, dokler ne pridete do vrha Pristave nad Stično – 695 metrov nadmorske višine.
Vse iz domače njive in domačega hleva
Nekateri se še spominjate Čoževe mame, ki je pred četrt stoletja v Partizanskem domu na Pristavi še kuhala domača kosila z ocvrtim piščancem, katerega sloves je šel daleč naokoli. Nič ne de, če ste ga zamudili. Ko je domačnost Partizanskega doma zamrla, se je v neposredni bližini rodil Izletniški turizem Marte Okorn, ki je ohranila tradicijo priprave klasičnih slovenskih »nedeljskih« kosil in slastnega »pohanega« piščanca, k svoji ponudbi pa dodala jedi iz vsega, kar so pridne roke Okornovih pridelale in zredile – še danes so poznani po svojih mesnih dobrotah ter kruhu iz krušne peči. Na Pristavi se boste gostili s pristno hišno hrano tako mesojedci, kot vsi, ki so vam ljubši le štruklji, žganci, gobova juha z jurčki, presne in kuhane solate, domač kruh, potice, zavitki, domači piškoti in marmelade…..
Krompirjev kruh in jabolčni zavitek iz krušne peči, koline, telečja pečenka, ……
Če vam vonj po zimi in mrazu zbuja apetit po kolinah, vam bodo pri Okornovih v teh dneh že postregli »kmečko pojedino« s krvavico, pečenico, pečenimi svinjskimi rebrci, žganci, matevžem, kislo repo in kislim zeljem. Vse je narejeno iz hišnih sestavin po tradicionalnih postopkih in receptih, kot tudi njihove suhe salame, klobase, slanina in meso. Žlahtnost slednjih okusov vam je vedno na voljo, njihovo kvaliteto pa poleg gostov potrjujejo številna priznanja. Če se izogibate svinjini, vam je na voljo znamenita telečja pečenka in sirovi štruklji ali telečja obara in jabolčni zavitek mame Ivanke. Med številnimi priznanji na stenah kmečke sobe visi tudi posebno priznanje za najdaljši jabolčni zavitek, ki je meril v enem kosu 2 metra in 30 centimetrov. Kje drugje bi ga bilo mogoče speči, kot v krušni peči, kjer mama Ivanka že čez petdeset let peče daleč poznan kruh iz krompirjevega testa. In ker Marta Okorn še bolje kot koso in kosilnico - pa čeprav ji gre oboje dobro od rok - obvlada kuhalnico, vam bo pričarala na krožnik še marsikaj slastnega, kar nismo omenili.
K Okornovim vodijo pešpoti, karavaning poti, predvsem pa vesela druženja
V dobrih dvajsetih letih je za mnoge obiskovalce Okornova domačija postala priljubljeno mesto za družinska kosila, pa družinska praznovanja in za praznovanja večjih družb. Postrežejo lahko do 60 gostov in v poletnem času nudijo odlično mesto za piknike pod njihovim kozolcem, medtem ko lahko le z enim očesom motrite otroke pri zabavi na bližnjih igralih. Letos so se Okornovi priključili še »Karavaningu po Srcu Slovenije« z ureditvijo terena za postajališče avtodomov, s čimer so še povečali atraktivnost Pristave nad Stično kot izletniške točke, ne le za pohodnike (mimo njih vodijo tri pohodniške poti: Romanova, Lavričeva in Viridina pot), ampak tudi za turiste na štirih kolesih.
Izvirno domače na Pristavi in na Ivanški tržnici
Pridne roke stare mame in mame držijo kmetijo pokonci, pripoveduje prijetna mladenka, tretja v generaciji žensk , Mateja, ki vsak konec tedna vešče krmari med mizami s polnimi krožniki dišečih dobrot in se trudi ustreči vsakemu gostu posebej. Ekonomistki, ki je zrasla s turistično kmetijo, mama prepušča vajeti v poslu, medtem ko njej (Marti) ostaja najljubša pozicija v kuhinji. Srečali jo boste tudi vsako soboto dopoldne na Ivanški tržnici s ponudbo sezonskih vrtnin, večkrat nagrajenih suhomesnatih izdelkov, krvavic, pečenic, kisle repe in zelja, kruha iz krušne peči, jajc in rezancev, različnih potic, jabolčnega zavitka, piškotov, pa tudi doma vložene zelenjave. Prepoznali jo boste po enem najbolj nasmejanih obrazov na tržnici. Ko pa se boste hoteli izogniti kuhi, si privoščite polno žlico dolenjske hrane v prijetni domačnosti Okornove domačije na Pristavi; prej le pokličite in se najavite.
Za konec pa še to: koliko so Okornova dekleta »kriva«, da se je v vasi Pristava zbudila želja po pridelavi lastne hrane, ne vemo, dejstvo pa je, da se že kažejo prvi zametki samooskrbnega obnašanja kmetov in želje po sodelovanju.
