Logo MojaObčina.si
DANES
16°C
3°C
JUTRI
18°C
6°C
Oceni objavo

Začenja se 15. Festival Stična

Z raznovrstnim programom vas bodo razvajali različni domači in tuji ustvarjalci, priznani, znani in tisti, ki so šele na začetku svoje poti in jih boste imeli priložnosti spoznati. Vabljeni v Stično na ogled likovne razstave Franceta in Roka Slane, gledaliških predstav (tudi za otroke), potopisnih večerov in obiščite pop, etno, rock, hip hop koncerte (Vlado Kreslin, Murat&Jose, Ostrokljuni, Nana Milčinski). Za vsakogar se najde nekaj.
Vsi, ki imate radi glasbo, gledališče in likovno umetnost, vabljeni na 15. Festival Stična med 21. novembrom in 6. decembrom 2014.  FESTIVAL STIČNA 2014 (od 21. 11. do 6. 12. 2014)


Petek, 21. 11. 2014

16.00: Glasbeni maraton, Rock Vizije in natečaj Festivala Stična 2014

 

Sezam's

Jan Elikan - bobni, Tomaž Šiškovič – vokal, klaviatura, Tilen Lampret - kitara, Kaja Štrubelj - vokal in klaviatura.

Člani skupine Sezam's hodijo v 8. razred osnovne šole Brinje Grosuplje pod katere okriljem in mentorstvom so tudi začeli ustvarjati. Kot skupina delujejo eno leto. Svojo energijo vlagajo v trdo vadbo in ustvarjanje lastnih pesmi, kar bo njihov največji izziv tudi v prihodnosti.

 

Charlie Butter Fly 

Klemen Kirašič - kitara,vokal, Tadej Kirašič – bobni, Miha Rupnik - bas kitara. 

Charlie Butter Fly je rock skupina iz Kočevja, ki skupaj igra tri leta in pol. Večinoma ustvarjajo avtorske komade. Trenutno so tik pred izidom prvega albuma, na katerem bodo pesmi s slovenskimi besedili. Preden smo se podali v studio, so imeli več samostojnih koncertov. Leta 2012 so igrali tudi na Schengenfestu, bili izbrani na mednarodno kompilacijo bendov iz področja bivše Jugoslavije ter igrali v studiu mariborske televizije na prireditvi Rokerji pojejo pesnike leta 2013.

 

The Spankakes

Jan Gnidovec – vokal, kitara, Črt Omahen – vokal, bas, Aljaž Omejec – bobni. 

Glasbena skupina The Spankakes v prenovljeni zasedbi ''ropota'' od poletja 2014. Fantje prihajajo iz Višnje Gore in Stične. Inspiracijo za ustvarjanje fantje črpajo predvsem iz punk rocka oziroma pop punka. Na njih so s svojo glasbo in zvokom vplivali bendi Green day, Blink 182 in The Ramones.

 

Petek, 21. 11. 2014

16.00: Glasbeni maraton, Rock Vizije in natečaj Festivala Stična 2014

 

Sezam's

Jan Elikan - bobni, Tomaž Šiškovič – vokal, klaviatura, Tilen Lampret - kitara), Kaja Štrubelj - vokal in klaviatura.

Člani skupine Sezam's hodijo v 8. razred osnovne šole Brinje Grosuplje pod okriljem in mentorstvom katere so tudi začeli ustvarjati. Kot skupina delujejo eno leto, pilijo svoje najljubše komade in načrtujejo bodoče glasbene podvige.  Največ energije vlagajo v ustvarjanje lastnih pesmi, kar bo njihov največji izziv tudi v prihodnosti.

 

Ice on Fire

Amadej Papež  – vokal in ritem kitara, Janez Janežič - vokal in solo kitara, Nejc Godec - bas, Anja Mikulan - bobni, vokal.

Mlada novomeška zasedba Ice on Fire, ki igra punk rock, pop punk, metalcore in yugo rock, je začela s preigravanjem komadov skupin Green Day in Zablujena generacija, danes pa se lahko pohvali tudi s svojimi avtorskimi posnetki. Prvega so posneli kot del natečaja »Posnemi mi singel«, druga dva komada sta bila posneta kar v kleti, kjer vadijo, pesmi Ponos in Tebi pa so posneli kot skupni projekt z Markom Pezdircem.

Skupina se lahko pohvali že z lepim številom nastopov in priznanj, med drugim so si z zmago na tekmovanju Glas mladih prislužili nastop na Schengenfestu 2014, na tekmovanju Droogstock 2013 so prejeli nagrado za najboljšo avdio-vizualno predstavitev, na tekmovanju Špil liga pa se jim je uspelo prebiti v veliki finale, ki je bil na Kongresnem trgu v Ljubljani.

 

Črni čaj 

Nika Vidic, Tamara 

Nika in Tamara sta začeli igrati in peti za dušo lani. Najprej sta na ljubljanskih ulicah prepevali priredbe, vmes pa tudi improvizirali in spontano ustvarjali glasbo. Ker je bil odziv prijeten, sta poskusili pisati še lastno glasbo. Kmalu sta napisali in uglasbili eno besedilo, trenutno pa nastaja drugo. Enkrat sta nastopili kot predskupina prijateljem, večkrat na večerih poezije v Šentjakobskem gledališču, dogovarjata pa se tudi za nastope v majhnih barih. Ne moreta opredeliti zvrsti, ki jo izvajata, najbolj pa se približujeta soft rocku.

 

The Perception

Skupino prihaja iz Kočevja in je bila ustanovljena leta 2012. O takrat so fantje nastopali v številnih krajih po Sloveniji. Igrajo pretežno rock in pop glasbo, z občasnimi pridihi bluesa. Njihov največji nastop je bil pred približno tisoč glavo množico v Športni dvorani v Kočevju, kjer so otvorili dobrodelni koncert za pogorelo srednjo šolo. Pojavili smo se tudi že na dveh glasbenih kompilacijah (letos bo izšla tretja) in so v procesu izdelovanja in studijskega snemanja avtorskih pesmi.

 

22.00: Ostrokljuni, rock koncert, bar Jama

Matej Intihar - kitara, vokal, Leon Tomšič - tolkala, Erik Franko - solo kitara, Peter Kržič - bas kitara.

Štiričlanska zasedba Ostrokljuni prihaja iz Cerknice in je nastala maja leta 2011. Od takrat preigravajo rock uspešnice, vsak trenutek svojega prostega časa pa namenijo za ustvarjanje novih avtorskih skladb. Ime skupine izhaja iz njihovih besedil, v katerih se skriva prava ostrost. Skupina je nastopala na raznovrstnih zabavah in motorističnih shodih. Leta 2013 so se predstavili na Glasbenem maratonu in Natečaju Festivala Stična ter s svojo izvirnostjo in energičnostjo prepričali žirijo. Z zmago so si priborili nastop v Novi Gorici na Festivalu Vizije, festivalu mladinskih skupin Slovenije ter samostojni koncert na 15. Festivalu Stična. Oktobra 2014 je skupina izdala prvi singel z naslovom Vse. Trenutno ustvarjajo nove avtorske skladbe, saj želijo v bližnji prihodnosti izdali svoj prvi avtorski CD.

 

 

Sobota, 22. 11. 2014: OTVORITEV FESTIVALA

18.00: France Slana in Rok Slana, likovna razstava, galerija Muzeja krščanstva na Slovenskem

 

Slikar, grafik in ilustrator France Slana je bil rojen leta 1926 v Prekmurju, vendar je velik del otroštva preživel v Splitu, v nepozabnem srečanju z morjem. V gimnazijskih letih se je družina preselila v Ljubljano, kjer je tudi končal Akademijo za likovno umetnost. Za svoje delo je bil v mednarodni javnosti prvič nagrajen leta 1957 v Aleksandriji na Mediteranskem bienalu. V poznih petdesetih je dobil štipendijo za študijsko bivanje v Parizu. Leta 1963 je za revijo Naši razgledi odšel v Skopje slikovno dokumentirat v potresu porušeno in opustošeno mesto. Od tega časa v njegovem slikarstvu najdemo motive ruševin, neurejenega in razkrojenega prostora. Za ciklus z motiviko porušenega Skopja je leta 1964 prejel Prešernovo nagrado. Izmed pomembnih mednarodnih razstav in projektov izstopa uspeh v Združenih državah Amerike, potovanje v Damask na povabilo sirske vlade, kjer je nastal obširen cikel akvarelov, razstava leta 1988 v Zimbabveju, kjer je hkrati razstavljal tudi kipar Henry Moore. Na svoji dolgi in izjemno plodoviti ustvarjalni poti je razstavljal na nikoli preštetih razstavah doma in širom sveta. France Slana je izjemno cenjen slikar, ki se je na svoji poti odločno upiral ‘modernim smernicam‘ in je v svojem ustvarjanju ostal samostojen. Njegove slike, akvareli, grafike in ostala dela govorijo samosvojo zgodbo. Slana se ne posveča ničemur drugemu, kot sliki sami in njeni magični moči. Živi in dela v Ljubljani in na Krki.

 

Rok Slana se je rodil 1983 v Kranju. Po končani srednji šoli za oblikovanje in fotografijo, smer likovna gimnazija, kjer se je učil risanja pri akademskem slikarju profesorju Igorju Kregarju, se je vpisal na Akademijo lepih umetnosti v Benetkah in leta 2008 diplomiral pod mentorstvom profesorja Carla Di Raca. Glavna slikarska mentorja sta mu oče France in akademski slikar Rudolf Španzel. Nanj je velik vtis pustilo tudi odkritje švicarskega slikarja Arnolda Böcklina (1827-1901). Letos že peto leto poučuje na letni slikarski šoli Rudolfa Španzla. Živi in dela v Ljubljani. Rok Slana se je kot umetnik razvil v novem tisočletju, torej so vse modernistične revolucije dvajsetega stoletja z njegove perspektive zgolj zgodovina; kakor drugim umetnikom njegove generacije se tudi njemu kažejo kot enakovredne alternative, med katerimi lahko neobremenjeno izbira ali pa jih spaja – odločilno je samo njegovo lastno hotenje. V svojih slikah se umika v svet brez ljudi, še bolj natančno v svet, v katerem človeško prisotnost zaznamujejo samo krhki artefakti. Nekateri, npr. ponavljajoči se motiv lestve, učinkujejo kot simboli hrepenenja, vsi pa so postavljeni pred neusmiljeno neskončnost morja, puščave ali, v primeru malih slik, zvezdnega neba.

  

20.00: Od resnih do plesnih, Godalni orkester KD Stična in Plesna izba Maribor, koncert in plesni performans

Kulturni dom Stična

Godalni Orkester Kulturnega društva Stična je bil ustanovljen oktobra leta 2012 pod mentorstvom akademske glasbenice violinistke in dirigentke Polone Udovič in združuje približno 20 mladih godalcev Kulturnega društva Stična iz celotne občine Ivančna Gorica. Prvič se je predstavil javnosti na otvoritvi Festivala Stična novembra 2012. Orkester sodeluje na raznih občinskih prireditvah, vsako leto decembra gostuje na Božičnem koncertu v Bohinju v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Stara Fužina, decembra 2013 pa se je predstavil tudi v Slovenski filharmoniji z gostovanjem na koncertu novogoriškega simfoničnega orkestra Filharmonija NOVA. Orkester sodeluje tudi z drugimi vokalnimi in inštrumentalnimi zasedbami, kot so zbor Art Voices, Šentviški slavčki, kvartet Mascara. Maja 2013 je orkester izvedel prvi samostojni koncert, na katerem so odigrali širok spekter različnih zvrsti glasbe, od klasike pa do zabavne pop in rock glasbe, predstavili pa so se tudi številni solisti iz domačega kraja.

 

Godalni orkester Kulturnega društva Stična želi na zabaven in hkrati kakovosten način predstaviti izvajanje različnih zvrsti in priredb godalne glasbe ter na prijeten način združevati mladostnike ter jim dajati možnost nadgrajevanja svojih spretnosti igranja na godala. Za otvoritev Festivala Stična bodo izvedli klasična dela in njihove priredbe iz različnih obdobij, ki so po melodiji znana širokemu spektru publike. Kot solisti se bodo predstavili mladi glasbeniki violinisti Gašper Kastelic, Ema Butkovič, Urška Fajdiga in violistka Tina Žerovnik ter klarinetist Lenart Zadnik, gost iz Pihalnega orkestra Grosuplje.

 

Bobnarska skupina Takadum Plesne izbe Maribor sestavljajo Brin Kološa, Matic Kološa, Nejc Kološa, Manja Vivod in Damir Mazrek. Skupina igra tradicionalne zahodnoafriške poliritmične vzorce, ki jih plesalke Plesne izbe Maribor pod vodstvom Dalande Diallo dodatno razvijajo v lastne plesne kompozicije. Kot skupina delujejo že nekaj let in redno nastopajo ob različnih priložnostih.

 

 

Nedelja, 23. 11. 2014

16.00: Škrat Kuzma dobi nagrado, Gledališče Toneta Čufarja Jesenice, otroška gledališka predstava

Kulturni dom Stična

 

Avtor: Svetlana Makarovič

Režija in priredba besedila: Katja Stušek in Nika Brgant

Besedilo songa: Rebeka Egart

Avtor glasbe: Robert Humar

Kostumi: Sandra Džajić

Scena: Klemen Košir

Luč: Miha Šest

Igrajo: Rebeka Egart, Manca Bertoncelj, Gašper Klinar, Ana Hlede, Nejc Torkar, Matic Toman, Tinkara Torkar, Iris Hatić, Hana Klincov.

 

Odlična pravljica mojstrice Svetlane Makarovič Škrat Kuzuma dobi nagrado bo zaživela na odrskih deskah stiškega kulturnega doma v izvedbi otroške gledališke skupine Gledališča Toneta Čufarja z Jesenic.

 

Otroci bodo končno lahko spoznali krivca za menjave črk v časopisih, za nenadne in nenavadne spremembe v radijskem programu, krivca za prebavne motnje iz hotelskih kuhinj, krivca za gozdne lumparije in ostalo druščino, ki si vsak mesec ob polni luni pripoveduje svoje škratovščine. Škratovščine, ki vsakega od nas tako ali drugače presenetijo, so odkrili gozdni junaki in vsaj gozdnemu škratu Kuzmi vrnili milo za drago. Na 11. otroškem festivalu gledaliških sanj je bila predstava izbrana za najboljšo gledališko predstavo 3. triade OŠ.

 

Začetki gledališke dejavnosti na Jesenicah sodijo v davno leto 1897, ko je bilo ustanovljeno Katoliško delavsko društvo Jesenice. Pod njegovim okriljem so delovali pevski zbor, kovinarska godba in gledališka dejavnost. Že leta 1910 je bilo ustanovljeno Gledališko društvo Jesenice, ki je do prve svetovne vojne ustvarilo petdeset predstav. Med dvema vojnama so delovali trije odri : delavski, sokolski in  Krekov. Med 2. svet. vojno je gledališka dejavnost zamrla. V obdobju od 1945 do 1947 je bila gledališka dejavnost organizirana pod imenom Slovensko ljudsko gledališče Jesenice, med letoma 1947 in 1950 kot Sindikalno gledališče Jesenice, v obdobju med 1950 in 1958 kot Mestno gledališče Jesenice, od leta 1958 pa pod imenom Gledališče Toneta Čufarja Jesenice. Gledališče združuje ustvarjalce iz širše okolice Jesenic, vsako leto ustvari več predstav, ima bogat repertoar ter je prejemnik številnih nagrad. 

Predstava je primerna za vse otroke in vse odrasle ter traja 40 minut.

 

19.30: S kolesom od Lizbone do Dakarja, Marko Mohorčič, potopisni večer, Kulturni dom Stična

5273 km dolga dogodivščina enega popotnika z nešteto zgodbami, dva meseca in pol kolesarskega življenja od Lizbone do Dakarja. Doživite legendarno pot ter pokrajino petih držav ob neskončni prijaznosti preprostih ljudi. Spoznajte lepote Iberskega polotoka, neskončnost klancev Atlasa, zanimivi Maroko, vročo Saharo in se nasmejte ob dogodivščinah Marka Mohorčiča. Z najdaljšim vlakom na svetu se bomo odpeljali tudi v osrčje Mavretanije, občudovali čudovite parke in plaže Senegala in prikolesarili do legendarnega Dakarja.

 

 

Četrtek, 27. 11. 2014

20.00: Nacionalni parki ZDA, Zoran Furman, potopisni večer, Kulturni dom Stična

Zoran Furman si je ogledoval in občudoval najlepše nacionalne parke Združenih držav Amerike, saj si je po delovnem poletju pošteno zaslužil potovanje. V Denverju je najel avto in se odpeljal proti Moabu, kjer se nahaja nacionalni park Arches, znan po največjem številu naravnih obokov. Yellowstone, prvi in najbolj znani nacionalni park ZDA, ga je navdušil z nepozabno pokrajino, naravnimi gejzirji in številnimi bizoni. Naslednji cilj je bila Dolina smrti – najnižja točki ZDA. Nacionalni Park Sequoia ga je presenetil z ogromnimi drevesi, Yosemiti pa z najvišjimi granitnimi stenami na svetu. Ob Pacifiški obali se je popeljal skozi Golden Gate Bridge in nadaljeval pot proti Los Angelesu, kjer se je obrnil proti Denverju. Na poti sta ga očarala še nepozabni Grand Canyon in Antelope Canyon.

 

Petek, 28. 11. 2014

20.00: Vlado Kreslin in Mali bogovi, etno rock koncert, Kulturni dom Stična 

Vlado Kreslin – vokal, Miro Tomassini - kitara, Iztok Cergol - violinaharmonikasaksofon, Luka Jerončič - bas kitara, Gašper Peršl - bobni, Luka Ovsec - tolkala

Vlado Kreslin se je rodil na dan republike leta 1953 v Beltincih. Z glasbo je začel kot bobnar v beltinski skupini Apollo leta 1970. Do leta 1980 je kot pevec nastopal z bendi Špirit group, Zodiac, Horizont, Sanje in avantura. Leta 1980 je s skladbo Dan neskončnih sanj zmagal na Slovenski popevki. Kmalu po tem se je priključil bendu Martin Krpan, ki je leta 1991, po nastopu pred Bobom Dylanom na ljubljanskem stadionu, razpadel. Konec osemdesetih se je Kreslin pričel glasbeno družiti s starejšimi godci iz rojstnega kraja – Beltinško bando. Posvetil se je ljudski godbi in povzročil pravi preporod etno glasbe. Izdaja tudi pesniške zbirke in je član Društva slovenskih pisateljev. Z očetom Milanom, ki poje v Beltinški bandi, sta posnela tudi videospot za skladbo Tisti bejli grm.

Vlado Kreslin je slovenski glasbenik, ki ga imajo radi stari in mladi, avtor poezije, ki ima morda največ uglasbenih pesmi, tisti muzikant, ki je zbližal etno glasbo (svojega Prekmurja) z rokovsko glasbo, združil včeraj in danes, lokalno in globalno. 

Z Goričkega v Piran nas bo popeljal skupaj z Mali Bogovi. Prisluhnili bomo lahko uspešnicam Od višine se zvrti, Lahko bi zletela, Tvoje jutro, Tisoč let, Dekle moje, pojdi z menoj in mnogim drugim. 

ŠE O MALIH BOGOVIH

 

Sobota, 29. 11. 2014

20.00: Pot v raj, celovečerni film, Kulturni dom Stična

Scenarij: Ajda Smrekar, Klemen Janežič in Blaž Završnik

Režija: Blaž Završnik

Producent: Jani Sever

Direktor fotografije: Lev Predan Kowarski

Igrata: Ajda Smrekar in Klemen Janežič

 

Žak (Klemen Janežič), študent fizike iz majhnega slovenskega kraja, se po pogrebu obeh staršev izmuzne iz depresivne sedmine. Njegov cilj je očetova jadrnica, zasidrana v marini, iskanje miru in obujanje spominov. Po večdnevnem pešačenju, izogibanju prometnih cest in nočeh pod zvezdami, mu pot prekriža zgovorna Lučka (Ajda Smrekar), ki hitro ugotovi, da sta oba namenjena proti morju. Po mučni skupni poti do obale Lučka s svojo simpatičnostjo in zmedenostjo Žaka vendarle prepriča, da jo vzame s sabo na jadrnico do otoka Olib, kamor je namenjena. Počasi iz tujcev postajata nekaj več. Drug drugega sprejmeta s težavami, ki jih nosita s sabo. Brez pomilovanja in tolažbe.

Film Pot v raj so snemali poleti 2013. Po snemanju na kopnem se je produkcija preselila še na morje. Zaradi 'majhnosti' prostora so kadre na jadrnici snemali zgolj štirje. Oba igralca, režiser in direktor fotografije so uspeli v minimalni zasedbi posneti kadre, ki so dovršeni in vzbujajo občutek, da so bili posneti z velikimi produkcijskimi stroški. Film je na Festivalu slovenskega filma 2014 prejel  nagrado občinstva.

Ajda Smrekar je diplomirala iz komunikologije, tržnega komuniciranja in odnosov z javnostjo ter se odločila še za študij dramske igre na AGRFT. Ves čas se je intenzivno ukvarjala s plesom. Od septembra 2013 je zaposlena v Mestnem gledališču Ljubljanskem. Trenutno je absolventka drugostopenjskega programa dramske igre. Leta 2012 je prejela študentsko Severjevo nagrado in akademsko nagrado zlatolaska. Nastopala je v številnih filmih in televizijskih nadaljevankah ter oddajah. Na Festivalu slovenskega filma 2014 je za vlogo v filmu Pot v raj prejela naziv Stopova igralka leta. 

Klemen Janežič prihaja iz Stične in je najmlajši igralec, ki so ga zaposlili v SNG Drama. V 2. letniku gimnazije se je v Kulturnem društvu Stična srečal z gledališčem Drzne in lepi ter dramaturgom in režiserjem Dejanom Spasićem, ki ga je izbral za vlogo v avtorski predstavi Kava, čiki, alkohol, živci. Od takrat ga igra in gledališče spremljata povsod. Izkazal se je v predstavi Robinson, v Drami pa je tudi odigral zahtevne in izzivalne vloge. Za sabo ima veliko projektov in nagrad, med drugim študentsko Prešernovo nagrado in nagrado zlatolaska za dramaturgijo. Sodeluje z lutkovnim gledališčem, gledališčem Glej in Mini teatrom, z veseljem pa se odzove tudi na vabila k sodelovanju v domačem Kulturnem društvu Stična.

 

 

Nedelja, 30. 11. 2014

16.00: BibaMica na koncertu, otroška koncertna predstava, Kulturni dom Stična

Zasedba: Brina Vogelnik – BibaMica, Petra Pikalo – MatKurja, Luka Ropret – kitara, Jaka Hawlina - bariton, trobenta 

Predstava Bibamica je nastala po uspešni televizijski lutkovni seriji Bisergora. Njeni junaki se nam bodo tokrat predstavili v živo na odru, saj je BibaMica zopet zahrepenela po pesmicah z Bisergore. Z otroki bi jih rada ponovno poslušala in prepela. Z biseri se je odkotalila na koncert, kjer jo otroci že čakajo. Kje pa so pesmice? Saj se jih še spomnimo: BIBALEZE, BIBAGRE ... pa MAK, MAK, MAK ... pa VETER SEM VETER ... in vse druge, do tiste zadnje: PA VSE IGRICE SO PREC ... Le kam so se skrile? Morda jih je pa BibaMica prinesla kar s sabo v biserih z Bisergore?

Skupaj s skrbno Matkurjo, Brino, Petro, Lukom in Jakom bosta prepevali znane in manj znane otroške pesmice iz ljudske glasbene skrinje. Predstave namreč namesto tujih junakov oživljajo nekoč vsem poznane otroške pesmi iz slovenske kulturne dediščine, ki so se počasi začele izgubljati. Pri petju seveda računajo na pomoč veselih grl mladega občinstva, saj jim je marsikatera pesmica že poznana.

Predstava je namenjena otrokom od 3. do 10. leta in traja 35 min.

 

19.30: Vsi obrazi Irana, Minea Čekeliš Gavran in Majna Mlakar, potopisni večer, Kulturni dom Stična

Dve dekleti sta si poletni dopust zamislili drugače in prepotovali 3000 km Irana. Namesto o koktajlih in ležanju na plaži sta razmišljali o političnih sankcijah, jedrskih programih, uporništvu, revščini in bogastvu, drugačni, neusmiljeni, divji, a hkrati fascinantni naravi, dobrih ljudeh, čaju, kulturnih prepadih in mostovih nad njimi, ki so povezali njun evropski način mišljenja z Bližnjim vzhodom. 

Majna je v Iran pripotovala julija 2014 na medicinsko izmenjavo v Teheranu. Po koncu dela na urgenci (zgodba zase, o kateri bo tudi nekaj govora) se ji je pridružila Minea. Na treh tednih potovanja od Masuleha in Kaspijskega jezera preko Teherana do Isfahana, Yazda in Shiraza. Z nekaj dnevi puščave s kamelami, kojoti in spanjem pod zvezdami ter zaključkom v Istanbulu, kjer sta se po avanturizmu šli za nekaj dni turiste in rehabilitirali popotniške možgane pred vstopom v našo realnost. 

 

Četrtek, 4. 12. 2014

20.00: Islandija, Ksenja Čermelj, potopisni večer, Kulturni dom Stična

Vikinška dežela ledenikov in ognjenikov Islandija je več kot zanimiva dežela, še posebej za ljubitelje narave. To je otok, kjer je narava v presežku, kjer si podajata roko ogenj in ledeniki, kjer se skoraj dotikata sonce in luna, kjer so zelo dolgi dnevi in kjer noči v poletnem času sploh ne poznajo. Na zanimivo potovanje nas bo popeljala Ksenija Čermelj. Na predavanju bomo odkrivali osamljen, divji in čudovit vulkanski otok, kjer narava kar buhti v svojih presežkih in navdušuje z dolgimi ledeniškimi jeziki, delujočimi ognjeniki, termalnimi jezeri, gejzirji  fantastičnim trekingom, “kitjim” safarijem, polnočnim soncem in še in še in še. Atlantska lepotica res daje občutek, da smo na Marsu in ne na planetu Zemlja.

 

 

Petek, 5. 12. 2014

20.00: George Dandin ali Pretentani soprog, PAB, Sklonište u teatru, Batajnica, Srbija, gledališka predstava

Kulturni dom Stična

Avtor: Jean Baptiste Molière

Režija: Faud Tabučić ,

igrajo:ŠE PRIDE 

V farsi o pretentanem soprogu Molière prikazuje svoje življenje in življenje modernih povzpetnikov ter se samo-ironično posmehuje usodi neuspelega zakonskega para, meša življenje in teater in s tem v enkratni komediji poda briljantno kritiko mode, hinavščine in bolestnih teženj po prebijanju v visoke kroge. Molière je z Georgom Dandenom obdelal znano, staro ljudsko temo: bogati kmet se z namenom pridobitve plemiškega naziva in vzpona po družbeni lestvici poroči s plemkinjo, ki pa ga prezira in vara. Kljub poskusom, da bi se približal aristokraciji in si pridobil njihovo naklonjenost, tudi v zadevah, ki se tičejo njegovega zakona, novopečenemu plemiču - rogonoscu usoda nameni le ponižanje.

Skupina mladih Batajniških gledaliških navdušencev je oktobra leta 1994 sklenila ustanoviti ljubiteljsko gledališče v primestnem okolju Beograda, ki je bilo do takrat praktično brez kvalitetnih kulturnih vsebin. Domujejo v pravem atomskem zaklonišču, ki jim ga je v uporabo poklonilo javno podjetje za zaklonišča.

Gledališče je v oktobru praznovalo dvajsetletnico delovanja. V tem času je več kot 230 mladih gledaliških navdušencev s pomočjo profesionalnih režiserjev in igralcev na oder spravilo 36 premier, izvedlo 4 gledališke festivale (mp4 TeatarFest), 6 festivalov šolskih dramskih sekcij, 7 likovnih razstav, 21 večerov književnosti in poezije ter gostilo preko 70 amaterskih in profesionalnih gledaliških skupin.

Gledališče iz Batajnice se že vrsto let umešča v sam vrh najboljših amaterskih gledaliških skupin ne samo v Beogradu in okolici, temveč tudi v celi Srbiji. To potrjuje tudi dejstvo, da je bilo kar 20 njihovih predstav uvrščenih na Festival BAP (festival beograjskih ljubiteljskih gledaliških skupin), kjer je kar devet njihovih predstav zmagalo v ostri konkurenci in pri tem osvojilo lepo število nagrad. Večkrat so se udeležili tudi nacionalnega festivala amaterskih gledališč v Kuli ter festivala amaterskih gledališč Srbije, BiH in Črne Gore v mestu Trebinje.

                                           

Sobota, 6. 12. 2014, TA VESELI DAN KULTURE

19.30: Nana Miličinski, večer poezije, glasbe in humoresk, Kulturni dom Stična

Nana Miličinski – vokal, Joži Šalej - klaviature, Nino de Gleria - bas, Sergej Randjelovič - bobni

Posebni gost: Juš Milčinski 

Koncert Nane Milčinski je intimni večer glasbe, poezije in humoresk z vrhunsko zasedbo glasbenikov in s posebnim gostom, improvizatorjem Jušem Milčinskim.

Nana Milčinski je sicer gledališka režiserka in režiserka sinhronizacij risank. Ustvarila in soustvarila je veliko nagrajenih gledaliških predstav, med najbolj odmevnimi pa je bila njena mladinska glasbena predstava Livingstonov poslednji poljub s skupino Siddharta. Svojo glasbeno pot je začela z izdajo singla Dragi, ki je napovedal njeno prvo ploščo Še ena pomlad. Januarja letos pa je izšla njena druga plošča z naslovom Od tod do vesolja. Svojo glasbeno pot je posvetila svojemu legendarnemu dedku, Franetu Milčinskemu - Ježku, ki je tudi avtor besedil uglasbene poezije. Nanino glasbeno pot zaznamuje ljubezen do balad. 

 

21.30: Murat & Jose + DJ JAMirko, hip hop koncert, bar Jama

Murat & Jose sta slovenski raperski duo, ki ga sestavljata istoimenska izvajalca, avtorja in tekstopisca, ki danes veljata za eno najuspešnejših in najprepoznavnejših imen slovenske hip hop scene. Svojo glasbeno pot sta začela že v srednješolskem bendu Captamur, bolj resno pa sta se začela ukvarjati z glasbo po koncu srednje šole. Skupaj z Nikolovskim in DJ Maestrom sta formirala hip hop četverec Nedotakljivi in sodelovala pri prvi slovenski hip hop kompilaciji 5 minutes of fame: Za narodov blagor, za katero je Jose prispeval komad V letu 00, Nedotakljivi (Murat, Jose, DJ Maestro in Nikolovski) pa pesem V dimu in smogu 

Po projektu 5 minutes of fame sta se Murat in Jose združila in posnela izjemno odmeven debitantski album V besedi je moč, ki ga je posebej inspiriral pesnik Oton Župančič. Posnela sta tudi videospota za singla Spredizadi in danes že ponarodeli Od ljudi za ljudi, album pa se je tisto leto uvrstil na 11. mesto najbolje prodajanih albumov v Sloveniji.

Leta 2005 sta naredila korak naprej in skupaj z Britanci BC400 posnela večjezični hip hop projekt Yoyocuts in z njim nastopila v Veliki Britaniji, Franciji in Sloveniji. Za single Little Things je bil v Londonu leta 2006 posnet tudi videospot.
Konec leta 2008 sta Murat & Jose izdala nov album Tuki not, v celoti posnet z live bendom, s katerim sta od leta 2007 tudi koncertirata. Za komad Nazaj sta k sodelovanju povabila legendo slovenske rock in soul scene, Janeza Bončino Benča, pri Postan si sam pa se jima je pri refrenu pridružila slovenska soul izvajalka Maya. Videospot za slednjega je bil v letu 2008 največkrat predvajani slovenski videospot glasbene televizije MTV Adria. Na radijske postaje so bili poslani tudi singli Captamur, In Da Klab, Bučke.

Murat & Jose danes veljata za eno najuspešnejših in najprepoznavnejših imen slovenske hip hop scene. Od leta 2012 nastopata v kombinaciji z DJ JAMirkom, s katerim pripravljata material za tretji album. 

Njuna besedila so nekaj posebnega, saj ne vsebujejo kletvic, so brez regionalnih, spolnih in medbandovskih provokacij, ne opisujejo raznih podvigov na robu zakona in so brez blodenj o prepovedanih substancah. S pozitivnim pristopom opozarjata na napake, ki so izražene v duhovitih in metaforično bogatih štorijah. Pesmi so si zelo različne, zato se za vsakega najde nekaj. Od ljubezni (Dokler bova skupi) do vratolomnega igranja z besedami (Kr neki). S svojim ustvarjanjem sta Murat in Jose nedvomno poslala slovenski hip hop na višji nivo. 

Murat & Jose sta bila od nekdaj koncertno zelo aktivna – v živo sta z bendom, DJ-jem ali samostojno v zadnjih 10 letih nastopala v praktično vseh krajih po Sloveniji, na večjih in manjših dogodkih, fantje pa precej nastopajo tudi na prireditvah, namenjenih osnovnošolcem ali srednjšolcem, ter sodelujejo pri različnih kampanjah. 

Murat & Jose sta z letom 2009 postala tudi uradna ambasadorja Sveta Evrope in Urada RS za narodnosti in sodelujeta pri različnih kampanjah, ki jih organizirata omenjeni inštituciji.

Mirko Vičentič Polič, pod svojim umetniškim imenom JAMirko, na svoji več kot 20-letni glasbeni poti z raziskovanjem novih zvokov ter drugačnih glasbenih pristopov prispeva ogromno, predvsem pri promociji klubske kulture. JAMirko je v svetu glasbe prisoten že od majhnih nog. Prihaja iz glasbene družine, violino je začel igrati že pri petih letih, s končano srednjo glasbeno šolo in kasneje Akademijo za glasbo v Ljubljani se leta 1994 zaposli kot violinist in od leta 2000 soustvarja v orkestru Slovenske filharmonije.

Poleg klasične glasbene izobrazbe se je JAMirko kot bobnar kalil tudi v jazz-funk skupini Heavy Les Wanted. Leta 1995 izdajo istoimenski album, ki je bil odlično sprejet doma in v tujini.

Leta 1994 je soustanovil kolektiv RDYO DJs, kolektiv DJ-ev, glasbenih producentov, glasbenikov, vizualnih umetnikov in organizatorjev prireditev, ki jih povezuje sodobna glasbena produkcija in klubska kultura. Kot glasnik kolektiva širi svoje znanje in poznavanje urbane/klubske kulture med mladimi umetniki -  neuveljavljenimi glasbeniki in DJ-i. Med leti 1996 in 2001 je svoje navdušenje nad urbano klubsko kulturo in ustvarjanjem glasbe delil preko kultne radijske oddaje pod imenom Radyoyo. Svojo avtorsko glasbo, ki jo ustvarja v okviru glasbenega studija “T3S Muzik”, kmalu predstavlja v različnih umetniških projektih in klubskih dogodkih. S svojo glasbeno produkcijo je sodeloval tudi pri prvem albumu Murat & Jose in pri prvi slovenski hip hop kompilaciji 5 Minutes of Fame.

 

Predprodaja vstopnic:

Stična: Bar Jama, Market Marinka Maver s. p.

Ivančna Gorica: Prince pub, Knjižnica Ivančna Gorica

Šentvid pri Stični: Market Pipo

Grosuplje: Časopisna kavarna Mestne knjižnice Grosuplje

 

 

Informacije: 031 289 351, 031 843 900, 031 669 616

www.festival-sticna.si

www.kd-sticna.si

info@kd-sticna.si

 

Organizator:

Kulturno društvo Stična, Stična 11, 1295 Ivančna Gorica

 

Galerijski del Festivala Stična 2014 je pripravljen v sodelovanju z Muzejem krščanstva na Slovenskem. Ta veseli dan kulture se bo odvil v sodelovanju z Občino Ivančna Gorica in ZKD Občine Ivančna Gorica. Dogodki festivala, ki se dogajajo v Baru Jama, so organizirani v sodelovanju z Barom Jama.

 

Dijaki, študentje in upokojenci imajo 20 % popust na cene vstopnic prireditev Festivala Stična 2014. Popust ne velja v predprodaji.

 

Vsi, ki bodo prišli v Knjižnico Ivančna Gorica s tem biltenom v času Festivala Stična 2014, so upravičeni do ene brezplačne letne članarine. Izpostava knjižnice v Stični je odprta vsak četrtek od 13. do 15. ure.

 

Kulturno društvo Stična se zahvaljuje Občini Ivančna Gorica, Muzeju krščanstva na Slovenskem in Cistercijanski opatiji Stična za podporo in pomoč pri organizaciji vseh petnajstih Festivalov Stična. Za podporo in prostor za izvedbo koncertov se zahvaljujemo Baru Jama. Prav tako se zahvaljujemo vsem, ki so omogočili predprodajo vstopnic ali kakorkoli drugače pripomogli k utelešenju Festivala Stična 2013. Pri tem je posebna hvaležnost namenjena vsem donatorjem in sponzorjem, ki nam vsa leta stojijo ob strani in brez katerih Festivala Stična ne bi bilo.

 

Celotna besedila o nastopajočih, več slik in povezave na spletne strani izvajalcev lahko dobite na www.festival-sticna.si.

 

Uredili: Neža Mikelj, Tanja Jurečič in Mik Lampret

Lektorirala: Helena Kavaš

Oblikoval: Vasja Ambrožič

 

 

 

 

Oglejte si tudi