Že prvo noč na delu več kot 100 prostovoljnih gasilcev, pozneje tudi več kot 150
Že v soboto, 1. februarja, zvečer se je sestal štab civilne zaščite Občine Dobrova - Polhov Gradec, ki ga sestavljajo poveljnik, štirje člani ter župan. Po pripovedovanju župana Franca Setnikarja so ugotovili, da je stanje skrb vzbujajoče, zato je štab v skladu s pooblastili aktiviral vse službe in operativne enote gasilskih društev v občini. Že prvo noč je bilo po poročanju poveljnika Gasilske zveze Dolomiti Filipa Božnarja na delu več kot 100 prostovoljnih gasilcev, potem pa ves teden tudi po 150. S strani društev je bilo ves teden zagotovljeno dežurstvo, v soboto in nedeljo tudi na občini, ki je ves čas nudila administrativno podporo in koordinacijo. Počivali nista niti podjetji za vzdrževanje občinskih cest, ki sta ne le plužili z nedelje na ponedeljek zapadli sneg, pač pa z ustrezno mehanizacijo pomagali gasilcem pri odstranjevanju dreves na cestah.
Odstranjevali drevje z objektov in čistili ceste, skrbeli za oskrbo z električno energijo preko agregatov ter pomagali zaposlenim iz elektropodjetja
Vse gasilske enote so bile najprej napotene na čiščenje cest. Gasilska društva so, pogosto s pomočjo služb za vzdrževanje cest in požrtvovalnih vaščanov, ki so bili opremljeni z lastnim orodjem – motorno žago, traktorjem, vitli in drugim, drevje odstranjevala vsak na svojem območju. Delo pa se je v razmerah, kakršne so vladale, pogosto izkazalo kot izredno nevarno in praktično brez konca, saj se je posebej v prvih dneh dogajalo, da so z dela ceste odstranili določeno količino drevja, na istem mestu pa se je čez nekaj minut pojavil nov kup, pripoveduje poveljnik. Prioritetne so bile ceste, ki so vodile do objektov in druge infrastrukture, saj je bilo tem treba priskrbeti agregate in jih tako oskrbeti z električno energijo. Zaradi nenehne nevarnosti padanja drevja so gasilci v mnogih krajih občine uradno cesto zaprli, a prevoznost na lastno odgovornost je sicer pogosto bila omogočena.
Po pripovedovanju župana je občini v torek uspelo v izposojo pridobiti prvi večji (160 kVA) in manjši (40 kVA) generator, in sicer od podjetja, ki ga je pripeljalo iz Zagreba, tretjega pa je brezplačno posodilo podjetje GEOtrans. Tako so večjega postavili pri šoli v Polhovem Gradcu in ta je napajal tudi ožji del Polhovega Gradca, manjša pa so uporabili na podružničnih šolah v Šentjoštu in na Črnem Vrhu. Tudi tu so posredovali gasilci, in sicer pri samem priključevanju ter kasneje pri oskrbi generatorjev z gorivom. Pouk in varstvo sta bila tako od srede naprej omogočena. Generatorje pa je bilo treba posredovati tudi na vodovodne objekte, kjer je bilo potrebno prečrpavanje, ter v gospodinjstva, ki so električno energijo potrebovala predvsem za delovanje zamrzovalnih skrinj. Po zagotovilu župana o moteni dobavi pitne vode v občini skoraj ne moremo govoriti, saj so bili na vsa črpališča nameščeni elektrogeneratorji, ki so zagotavljali nemoteno delovanje črpalk. Le v četrtek je prišlo do manjše poškodbe na cevovodu na sistemu Polhov Gradec, zato je bila na sistemu visoke cone le nekaj časa motena dobava vode. Franci Koprivec, ki je bdel tudi nad tovrstno oskrbo, je dejal, da so agregati, ki so jih v večini posodila društva ali posamezniki, prve dni krožili po vaseh. Proti koncu tedna, ko so mnoge vasi sicer že bile deležne električne energije, pa je občina dobila pomoč tudi v obliki agregatov s strani državnih organov in vsi ti so lahko odšli na območja, kjer so na elektriko še čakali.
Vse dni pa so tako prostovoljni gasilci kot vaščani po svojih močeh pomagali zaposlenim iz elektropodjetja pri vzpostavljanju električnega omrežja. Odstranjevali so drevje, pomagali so pri posekih okoli daljnovodov in električnih drogov, z orodjem in mehanizacijo so priskočili na pomoč pri postavljanju drogov, vlečenju kablov in drugih delih, skratka: "Z njihovo pomočjo je delo veliko hitreje potekalo in zato so imeli odjemalci prav gotovo kak dan prej elektriko,« pritrjujejo tudi električarji na terenu.
"Predvsem z improvizacijo smo se trudili za vzpostavitev čimprejšnjega napetostnega stanja"
Uroš Malovrh, ki je kot delovodja zaposlen v podjetju Elektro Ljubljana, je v zadnjih štirinajstih dneh na terenu od jutra do večera. S svojo ekipo je pomagal osvetliti in z elektriko oskrbeti kar precejšnje območje Občine Dobrova - Polhov Gradec. Glede na to, da je domačin, doma iz Setnika, so se ljudje redno obračali nanj. "Včasih je telefon zazvonil tudi po 140-krat, tako da mi ni uspelo narediti drugega, kot odgovarjati na klice in beležiti težave ljudi," pove. Poznavanje terena mu je bilo v pomoč tudi pri koordinaciji, zato so zadeve lažje tekle. Sam pravi, da so se elektroekipe na terenu trudile za čimprejšnjo vzpostavitev napetostnega stanja, zato so v veliki večini napake odpravljali z improvizacijo. Delo je glede na razmere potekalo hitro, saj so bili deležni res velike pomoči gasilcev in vaščanov, brez katerih najverjetneje zadeve še danes ne bi bile urejene, pove in se ob tem iskreno zahvali vsem za nudeno pomoč. "Potrebno je bilo sistematično delo," pravi, zato so se najprej lotili odpravljanja napak na daljnovodih, kasneje so prišli na vrsto večji kraji, šele potem pa odročne vasi. "Seveda pa do nekaterih bolj oddaljenih hiš še danes nismo uspeli priti, a teh je še izredno malo in tudi te bomo v naslednjih dneh spravili na svetlo," optimistično pove in pripomni, da so ljudje z neverjetno strpnostjo in potrpežljivostjo čakali na dan, ko jih bo ponovno dosegel električni vod. "Občutek, ko ti uspe na nekem območju vzpostaviti električni tok in zasveti celotna vas, je res krasen," opiše svoje doživljanje Malovrh in se hkrati spomni na ljudi: "Veselje ob takšnih dogodkih je nepopisno, na nekaterih koncih so ljudje od veselja celo prižgali ognjemet in proslavili." In to je tisto, kar ga iz dneva v dan žene, da od jutra do večera nadaljuje svoje delo in razveseljuje ljudi po Sloveniji.
Moteno dobavo lahko pričakujemo še dve leti
Ker je bil cilj delavcev elektropodjetja predvsem, kako v najkrajšem času na območje pripeljati elektriko, se zadeve niso reševale povsem celostno in strokovno, pojasni Malovrh in napove, da odjemalci lahko pričakujejo še vsaj dve leti motene dobave električne energije, zaradi konkretne sanacije stanja na elektroomrežju.
Vsi požrtvovalni gasilci in drugi občani deležni toplega obroka
Vsakodnevno fizično naporno in psihično obremenjujoče delo človeka izčrpa, kar posledično vpliva na odzivanja, tako fizična kot čustvena. Prostovoljni gasilci, električarji, koordinatorji in drugi, ki so prve dni ujme skoraj v celoti preživeli na terenu in bolj malo spali, so izčrpanost in utrujenost tudi pošteno občutili, zato so odgovorni morali ukrepati še pravi čas, predno ni prišlo do večjih poškodb, prepirov ali česa podobnega. Vodje enot so kaj hitro izdelale urnike in sklicale dežurstva, delo na terenu pa je potekalo v omejenem obsegu. Pri vsem tem pa je za nemoteno delovanje človeku nujno potrebna tudi hrana. In zgodi se, posebej v moški družbi rado, da okrepčilo v pretirani delovni vnemi izostane oziroma zanj ni časa, zato je pohvale vredno, da so imeli naši gasilci, na svojih območjih, zagotovljen topel obrok, ki je bil krit s strani občine. Ne gre pa tu zanemariti še številnih dobrih gospodinj in vaščanov, ki so poskrbeli za kavo, čaj ali prigrizek, ki je požrtvovalnim prostovoljcem dobro del. Dobro pa je dela tudi pohvala ali spodbuda, ki jim je vlila moči za nadaljnje delo.
Občinske ceste sproti očiščene in skoraj ves čas prevozne, na regionalnih slika drugačna – ena še danes ni normalno prevozna
"Dokaz, da župani vemo, kako se stvari streže, je, da smo večino cest skupaj z vzdrževalcem občinskih cest, prostovoljnimi gasilci in posameznimi krajani sproti čistili; te so bile skoraj ves čas prevozne, pa čeprav jih je 250 kilometrov," pojasni župan. Popolnoma drugače je bilo z regionalno cesto, za katero skrbi Direkcija RS za ceste, pa čeprav je imamo v naši občini le v dolžini 20 kilometrov. Ta namreč ni bila očiščena, verjetno zato, ker je bila uradno zaprta. Občina je tako na lastno pest v sredo aktivirala gozdarsko podjetje, ki se ukvarja s sečnjo, in mu naročila, da je očistilo del ceste med Dobrovo in Polhovim Gradcem. Tako je bila v naslednjih dneh cesta na tem odseku lahko odprta za promet in javni prevoz, ki je v preteklih dneh potekal le do vasi Gabrje. Na novo težavo z regionalno cesto pa so na občini naleteli po tednu dni, ko so urejali linijo avtobusnega prevoza za osnovnošolce. Takrat se je izkazalo, da je na enem odseku regionalne ceste, ki pelje skozi sosednjo občino, še polno podrtih dreves in javni prevoz še ne bi mogel obratovati. Tudi to cesto so naročili očistiti in bila je očiščena še isti dan.
"Mi smo državne organe prosili že od nedelje zvečer, vendar pomoči vse do srede nismo bili deležni"
Poveljnik civilne zaščite Občine Dobrova - Polhov Gradec, Franci Koprivec, sicer tudi aktiven prostovoljni gasilec, je vse dni opravljal delo koordinatorja med gasilskimi društvi, občino, lokalnimi skupnostmi ter državnimi organi, predvsem v smislu potreb z naše strani. Sam pripoveduje, da je že v nedeljo po presoji štaba poklical Upravo za zaščito in reševanje ter prosil za konkretno pomoč, in sicer je bila takrat v prvi vrsti potreba po agregatih, saj je bila skoraj celotna občina brez elektrike. Ker ustreznega odgovora ni dobil, je ponovno poskusil v ponedeljek, tudi preko elektronske pošte. S strani občinske uprave je bil dan poziv po konkretni pomoči, a tudi tokrat brez uspeha. "Na Upravi za zaščito in reševanje so nas začeli resno obravnavati šele v sredo popoldne, po moji izjavi v medijih, v kateri sem jasno dejal, da je naša občina državne organe prosila za pomoč, vendar neuspešno," pripoveduje župan. V četrtek je pomoč končno prišla, najprej v obliki treh manjših agregatov, ki jih je priskrbela Slovenska vojska, deset jih je konec tedna prispeval Rdeči križ Slovenije, še pet manjših pa Uprava za zaščito in reševanje. Večji agregat smo dobili šele v soboto, po enem tednu pozivanja, je povedal Koprivec in nadaljeval: "Tudi pomoč s strani vojakov je prišla pozno, a prišla je zelo prav." Prvih devet vojakov je gasilcem na pomoč prišlo v soboto, naslednjih šestnajst v nedeljo in dvajset še v torek, in to popolnoma brez ustrezne opreme in orodja. Župan komentira: "Nikakor ne morem razumeti, da v današnjem času, v dobi vrhunskih strojev, država pošlje na teren vojake brez kakšnegakoli orodja, kot da se vračamo v srednji vek – z ročno žago. Prepričan sem, da marsikateri vojak zelo dobro dela z motorno žago, vozi delovni stroj in podobno."
Naslovljeno pismo na predsednika države in predsednico vlade
Župan Franc Setnikar je bil nad odzivom države v tokratni naravni ujmi javno razočaran, zato je v četrtek, 13. februarja, na predsednika države in predsednico vlade naslovil pismo, v katerem je navedel dejstva o začetni neaktivnosti države in pozval oba k ureditvi statusa prostovoljnega gasilca, saj se je tudi tokrat izkazalo, da so prav prostovoljni gasilci največ pripomogli k hitremu odpravljanju posledic naravne katastrofe.
Občina poskrbela za komunikacijsko podporo in drugo pomoč občanov
Na srečo se prostori občine nahajajo na Dobrovi, kjer je bila elektrika prisotna že od nedelje. Tako je vsa komunikacija lahko kolikor toliko normalno potekala. Tudi obveščanje o spremembah poteka javnega prometa, delu zdravstvenega doma, ki je zaradi razmer nekaj dni dežural le na Dobrovi, o delu vrtca in šol, odpiralnem času trgovine in pošte v Polhovem Gradcu ter o moteni oskrbi s pitno vodo, ki je bila sicer zanemarljiva, je potekalo redno, prek spleta. Prav tako je občina prek patronažnih služb in Pomoči na domu redno preverjala, ali obstajajo kje socialno, zdravstveno ali kako drugače ogroženi prebivalci, ki jih je nekaj s pomočjo gasilcev tudi oskrbela. Gasilska društva so prav tako prek svojih gasilcev na terenu izvajala oglede pri potencialno najbolj ogroženih prebivalcih in jim v skladu z razpoložljivimi možnostmi tudi priskočila na pomoč ter jih oskrbela s hrano in drugimi nujnimi potrebščinami.
Škoda se beleži, številke iz dneva v dan rastejo
Župan Franc Setnikar je povedal, da se podatki o nastali škodi zbirajo, in sicer na področju gospodarske javne oz. občinske infrastrukture, kamor sodijo ceste, vodovodi, javna razsvetljava. Obstaja pa že groba ocena škode na cestni infrastrukturi, ki je nastala zaradi padlega drevja, in sicer pri sanaciji cest 500.000 €, pri žaganju in spravilu dreves 65.000 €, pri poškodbah javne razsvetljave 12.000 €. Na področju vodne oskrbe objektov javnega vodovoda v občini so nastale poškodbe varovalnih ograj na zajetjih in vodohranih, kar je ocenjeno na okoli 15.000 €, kjer pa še niso upoštevani stroški ureditve dostopov do objektov.
Naravna ujma pa je najbolj prizadela gozdove in gozdne prometnice. Po podatkih Zavoda za gozdove RS so na območju naše občine podrta drevesa v območju 150.000 kubičnih metrov, poškodovanih pa naj bi bilo okrog 33 % gozdov. Lastniki gozdov bodo močno oškodovani, saj bo prav gotovo prišlo do zmanjšane vrednosti lesa, veliko pa jih bo stalo tudi samo spravilo poškodovanega lesa. Župan je še povedal, da se bodo natančnejši podatki o poškodovanosti gozdov, zemljišč in stavb pričeli zbirati v naslednjem tednu, in sicer prek programa Ajda.
Zaradi izrednih razmer polhograjski osnovnošolci ostali doma, a morali bodo v sobotno šolo
Zaradi nevšečnosti, ki sta jih v preteklih dneh povzročila sneg in žled, so se v večini šol v Sloveniji odločili, da bodo njihova vrata v ponedeljek in po večini tudi v torek ostala zaprta; ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je zapisalo, da je bilo teh kar 75 odstotkov. Tako je bilo tudi s polhograjskimi osnovnošolci in vrtčevskimi otroki. Matična in podružnični šoli ter vrtca so bili v ponedeljek in torek zaradi izpada električne energije, brez katere se otrokom ne da zagotoviti nujnega varstva (ogrevanje, prezračevanje, delovanje kuhinje idr.), zaprti. Obveščanje je šlo preko prometnih informacij na radiu, številke 112, prek šolskega e-asistenta in fizično prek hišnika in delavcev šole, ki stanujejo v Polhovem Gradcu in okolici, je povedal ravnatelj Jernej Klemen in dodal, da bi bilo obveščanje kljub trudu lahko še boljše, predvsem za starše vrtčevskih otrok. Ker je občini uspelo v torek pridobiti dva manjša in en večji generator, so šolski prostori v sredo lahko odprli vrata in organizirali nujno varstvo ter prehrano za učence in vrtčevske otroke. Naslednje dni je pouk potekal s prilagojenim urnikom, saj je bila v šoli oba dneva odsotna slaba polovica otrok, v vrtcu pa je bila prisotna le dobra tretjina oziroma četrtina otrok. Izostali so namreč učenci, ki so vezani na prevoz iz Šentjošta, s Črnega Vrha, iz Zaloga, Butajnove ter Loga in Hrastenic, skratka krajev, kjer šolski prevoz ni potekal zaradi zapore cest, je povedal ravnatelj. Po njegovih besedah bodo osnovnošolci zamujene dni pouka nadomestili v skladu z navodili pristojnega ministrstva. "Najverjetneje bomo izvedli eno delovno soboto, ostalo pa bomo poskušali nadoknaditi z drugimi dejavnostmi," je pojasnil Klemen. Pozabil pa ni na zahvalo, in sicer se v prvi vrsti zahvaljuje gasilcem in civilni zaščiti ter občini za hitro odzivnost in pomoč pri vzpostavljanju normalnega stanja v šolskih objektih. Zahvala pa velja tudi ravnatelju in pomočnici na OŠ Dobrova, ki sta omogočila, da so se v najkritičnejših trenutkih vsa računovodska ter tajniška dela opravljala pri njih, ter vsem sodelavcem na OŠ Polhov Gradec, ki so omogočili, da je šola tudi v teh kritičnih dnevih funkcionirala.
Schwarzmannovi rastlinjaki po Sloveniji ostali celi, naročilo v Anglijo odposlano še pravi čas
Podjetja Konstrukcije Schwarzmann, ki v Polhovem Gradcu izdeluje rastlinjake, industrijske šotore in hale, po zagotovilu direktorja Boštjana Bevca naravna ujma ni posebej prizadela. Neposredne škode na infrastrukturi podjetja niso zaznali, prav tako niso prejeli informacij o poškodbah na njihovih objektih po Sloveniji. "To nas navdušuje, saj imamo samo v Sloveniji rastlinjakov in industrijskih šotorov postavljenih več kot 2500," je povedal. Ob izpadu električne energije so sicer morali ustavili celotno proizvodnjo, zaradi nedostopnosti pa je bila onemogočena tudi dobava materialov. A poskušali so se znajti, prodajni oddelek so preselil na domove zaposlenih, kjer je bila elektrika prisotna in se je tako dalo upravljati s telefoni in ostalimi povezavami.
Podjetje, ki ima svoje zastopnike tudi v Avstriji, Švici, Franciji ter Veliki Britaniji, je svoje monterske ekipe v tistem času na srečo imelo v Švici in Angliji, kjer je delo potekalo normalno, je dejal direktor. A brez skrbi seveda ni šlo. "Najbolj nas je skrbela odprema vzorčnega hangarja za vojaško letalo eurofighter tornado, katerega naročnik je RAF, angleško kraljevo vojno letalstvo. S pomočjo požrtvovalnih gasilcev, sekačev in električarjev, ki so elektriko v Polhov Gradec pripeljali že v sredo zvečer, nam je uspelo hangar odpremiti pravočasno," je povedal direktor Boštjan Bevec in se v imenu celotne ekipe zahvalil vsem.
Se bomo iz te naravne katastrofe kaj naučili?
Pred dobrimi tremi leti so bile v Sloveniji stoletne poplave, ki so močno prizadele tudi naše kraje. A po mnenju Damijana Plestenjaka, poveljnika PGD Polhov Gradec in hkrati tudi zaposlenega na Gasilski brigadi Ljubljana, ki intervencije vselej ocenjuje skozi oboje oči, smo se iz poplav 2010 premalo naučili, saj so se tokrat pojavljale enake napake – nejasnosti glede odgovornih za aktivacijo, kontaktnih oseb pri obveščanju ipd. Zato opominja, da bi tokrat morali postopati drugače, predvsem v smislu sistemske ureditve in sprejetih ukrepov, ki bi jih lahko določili na podlagi podatkov in statistik, ki se v teh dneh pridobivajo. Ti bi v bodoče pripomogli k še hitrejšemu in učinkovitejšemu interveniranju, ki je bilo po mnenju Plestenjaka tudi tokrat na visoki ravni, ter sistematičnemu odpravljanju posledic nastale naravne nesreče. Te bodo namreč po napovedih Agencije RS za okolje vse pogostejše.
Nadja Prosen Verbič, foto: NPV, RK in SV
Zahvala župana Franca Setnikarja
Iskreno se zahvaljujem poveljniku civilne zaščite Franciju Koprivcu, poveljniku Gasilske zveze Dolomiti Filipu Božnarju, vsem poveljnikom prostovoljnih gasilskih društev, vsem prostovoljnim gasilcem, občanom, podjetjem, občinski upravi, delavcem elektropodjetij ter vojakom za odlično in odgovorno delo pri odpravljanju posledic te naravne nesreče ter Upravi za zaščito in reševanje za kasnejšo podporo in pomoč.
Zahvala poveljnika Civilne zaščite D-PG Francija Koprivca
V imenu Civilne zaščite bi se zahvalil vsem gasilskim društvom, krajanom in ostalim, ki so pomagali pri odpravljanju posledic naravne nesreče, kakršne v naših krajih še nismo doživeli.
