Logo MojaObčina.si
DANES
19°C
8°C
JUTRI
24°C
7°C
Oceni objavo

Obiskali smo Gorenjsko

Člani DU Dobrova smo se odpravili v Cerklje. Tam nas je sprejela vodička in nas popeljala po kraju. V listinah se Cerklje prvič omenjajo sredi 12. stoletja kot Trnovlje, s sedanjim imenom pa po letu 1939.

Kraj je razpet med ravnino barvitih polj in razgibanimi hribi, je pravi park raznolikih, naravnih in geografskih značilnosti alpskega gorskega in nižinskega sveta, z bogato kulturno dediščino. Ogledali smo si park uglednih krajanov, baročno cerkev Marijinega vnebovzetja, Hribarjevo vilo, kapelo Jožeta Plečnika ter muzej v Petrovčevi hiši – prav te dni je bila na ogled razstava pirhov in klekljarskih izdelkov. Po ogledu kraja smo se odpeljali na grad Strmol. Je eden najstarejših v celoti ohranjenih pričevalcev preteklega časa. Ima več kot sedemstoletno zgodovino, ki nam jo je opisala grajska gospodinja Irena. Pot smo nadaljevali na ogled parka Brdo. Sprejel nas je vodič in nam razkazal del parka, Zoisovo pristavo, hišo za konjarje, grad Brdo, jezera, Titovo brunarico, čebelnjak, oba drevoreda in kongresni center. Po ogledu pa smo se z avtobusom odpeljali v kraj Velesovo. Ogledali smo si cerkev Marijinega oznanjenja in samostan Adergas. V nekoč samostanski, danes pa župnijski cerkvi Marijinega oznanjenja nas je sprejel župnik Lojze Kalan in nam predstavil njeno zgodovino. Leta 1238 so v kraj prišle nemško govoreče nune plemiških rodbin iz okolice Dunaja. Bogati samostan so večkrat napadli Turki in ga leta 1471 porušili; danes je vidnih le še nekaj ruševin. Nune so se ob napadih skrivale v bližnjem gozdu, po turških vpadih pa sta bila cerkev in samostan zgrajena na novo. Samostan hrani bogato dediščino slik in najstarejši Marijin kip na Slovenskem, pod cerkvijo pa so grobnice, v katerih je pokopanih nekaj sester in dva duhovnika. Več grobov oziroma katakomb je zaradi razpusta samostana ostalo praznih. Cerkev hrani tudi kip Marije, ki ga oblačijo. Obleke za kip se menjajo glede na čas cerkvenega leta in praznike. Tako je samostanska cerkev postala božjepotno središče za vso Gorenjsko in druge pokrajine. Velja rek: "Kdor ne more na Višarje, naj se poda k Mariji na Velesovo." V samostanu so danes župnišče in prostori za duhovne vaje, razna srečanja mladine in drugih skupin.

Po prijetnem kramljanju smo se od župnika poslovili ter se peš odpravili do Vodnikove domačije, kjer so nam pripravili pozno kosilo. Domov smo se vrnili v večernih urah.

 

Za DU Anica Tomšič

Oglejte si tudi