Pred nekaj meseci so minila tri leta, odkar ste jeseni 2010 nastopili v funkciji župana. V kakšni kondiciji ste Občino Dobrova - Polhov Gradec prevzeli in v kakšni je danes?

Ob prevzemu funkcije župana je občina zaključevala velik gradbeni projekt, in sicer gradnjo OŠ Polhov Gradec. Ta projekt je bilo treba zaključiti. V kakšni kondiciji pa je občina danes – lahko rečem, da v zelo dobri. Za vse investicije, ki jih izvajamo, so sredstva zagotovljena in vsi izvajalci so vselej tudi plačani. Nobenemu od izvajalcev ni treba čakati na plačilo. To je ena od najpomembnejših stvari – da tisto, kar naročiš, lahko tudi plačaš, da ljudje, ki delajo, vedo, za kaj delajo, in nimajo težav ne z dobavo materiala ne z nadaljnjim plačilom zaposlenih. Dejstvo je, da v kolikor se stvari ne plačujejo, se slaba volja prenaša na zaposlene, družine, na vzdušje v občini. Skratka, ni tako, kot bi moralo biti.

Kateri so večji projekti, ki so občino pestili v preteklih letih in jih je uspešno rešila?

Omenil sem že izjemno zahteven projekt, OŠ Polhov Gradec, ki je bil ob zaključku zelo problematičen, saj je šlo tik pred tem podjetje Konstruktor v stečaj. Dela so se sicer zaključila, vendar je bilo treba odpraviti še kar nekaj napak. Nekaj stvari je sicer še potrebnih popravila in te se počasi rešujejo.

Naslednji projekt, ki je pokazal, kaj pomeni javno naročilo za investitorja, je projekt kanalizacije Brezje. Tu občina sicer ni bila neposredni naročnik, kajti šlo je prek Holdinga Ljubljana, za sam projekt pa je skrbelo podjetje Vodovod - Kanalizacija. Občina je tu poskrbela le za dodatna dela – preplastitev drugega dela ceste ter ureditev pločnika in javne razsvetljave. Pri tem projektu se je jasno videlo, kako je, če je podjetje, ki je dobilo projekt v izvajanje, v težavah in ne more samo in s podizvajalci izpeljati projekta, ker tega finančno ne zmore. Zato se je projekt toliko časa vlekel. Če bi to ne bilo javno podjetje, temveč podjetje v zasebni lasti, bi se izvajalec lahko zelo hitro zamenjal. Pri javnem naročniku pa se to stežka zgodi, saj to pomeni prekinitev projekta vsaj za eno leto – postopek in birokracija sta pač zelo zahtevna. To je ena od poglavitnih reči, ki bi jo država v okviru javnih razpisov morala rešiti. Da se naredi selekcija podjetij, ki so projekt sposobna voditi in ga financirati, kajti nastane lahko zelo velik problem. In naj za nameček rečem, tako kot sem omenil že v začetku, da sem človek, ki ni rad komu dolžan, in tako politiko vodim tudi na občini. Tako lahko mirno rečem, da nobeno podjetje ni bilo nikoli v finančnih težavah zaradi naše občine.

Za zgled, kako se lahko projekt dobro in hitro izpelje, je pločnik Razori–Podsmreka, pri gradnji katerega smo imeli zelo dobrega izvajalca. Temu primerno je bilo tudi obnašanje ljudi na gradbišču, kjer se je jasno videlo, da nihče ni stal, kot da ne bi vedel, kaj delati, ampak so bili vsi polno zaposleni. Ta projekt je bil fantastično izveden – v vseh predpisanih rokih, hitro in kakovostno.

Ena izmed dolgotrajnih zgodb, ki se je v lanskem letu zaključila, je zgodba sprejema občinskega prostorskega načrta, ki je tudi v javnosti dvignila nekaj prahu. Zadeva je potihnila – so se stvari uredile?

Res je. Eden od dolgoletnih projektov je bil sprejem OPN-ja. Prostorskega akta, ki je bil v javnosti zelo odmeven. Osem let je trajalo, da smo sprejeli ta akt, pridobiti smo morali pozitivna mnenja petdesetih soglasodajalcev in nosilcev. V šestem mesecu smo vsa soglasja pridobili, akt je bil sprejet in v avgustu je začel veljati. Takrat se je sicer vsul plaz pritožb, kaj vse je občina pri tem naredila narobe. Ampak akt je narejen dobro, vsebuje vse tiste sestavine in pomanjkljivosti preteklih aktov. Res je, da je marsikdo nezadovoljen, saj mu s svojim predlogom ni uspelo. Kar nekaj je takih z nelegalno gradnjo, ki jim prav tako ni uspelo, pa vendar – niso se oglasili tisti, ki jim je na ta način uspelo legalizirati objekt, in tudi teh ni malo. Prostorski akt je živ akt, ki ga je treba vseskozi spreminjati, prilagajati, novelirati, slediti razvoju. Tako je že odločeno, da bomo v letošnjem letu ponovno odprli spremembo prostorskega akta, kajti nekatere stvari, ki so bile želene in potrebne pred osmimi leti, so se danes izkazale kot drugačne. Naslednji problem se je pojavil z uvedbo davka na nepremičnine: veliko ljudi v preteklem obdobju ni spremljalo, kaj se z njihovo nepremičnino dogaja, in ti so zdaj postali bolj pozorni ter so ugotovili, kakšno je realno stanje. V tem aktu se namreč še vedno najde kar nekaj zazidljivih območij, na katerih ni mogoče graditi, ali zaradi konfiguracije terena ali zaradi kulturno-varstvenih omejitev. V zvezi s tem smo na občino prejeli že kar nekaj pobud za povrnitev območja nazaj v primarno kmetijsko rabo in to je tudi eden od razlogov, da bomo akt znova spreminjali.

Če prav razumem, govorite o ponovni razgrnitvi OPN? Pa se vam zdi, da je to primerno, glede na dolgotrajnost postopka?

Absolutno, ko se govori o spremembah prostorskega akta, se govori tudi o novi razgrnitvi. Kar pa se tiče dolžine postopka, upam, da bo kratkotrajnejši. Že v samem začetku bomo v nalogi jasno napisali, zakaj je prišlo do ponovne razgrnitve. Tako ne bo znova preobilice vlog, tudi takih, ki pravzaprav nimajo nobenega pogoja za spremembo, temveč bodo sodelovali le tisti, pri katerih so spremembe možne. Računamo, da en tak postopek ne bi smel trajati več kot eno leto.

V šolsko infrastrukturo se je v preteklosti vložilo veliko sredstev, saj je šlo za izgradnjo oziroma popravilo pravzaprav vseh šolskih objektov v občini. Čemu pa boste na področju šolstva in predšolskih otrok v prihodnje namenjali posebno pozornost?

Na področju šolstva sta se v preteklih letih, tudi že pred mojim mandatom, izvedli dve večji investiciji, in sicer OŠ Dobrova in OŠ Polhov Gradec, ki je bila zaključena pod mojim županovanjem. Kar je pri polhograjski šoli še treba urediti, je njena zunanja ureditev, kjer se trenutno z lastnikom zemljišča dogovarjamo za odkup. Tudi na POŠ Črni Vrh se je zamenjalo celotno stavbno pohištvo ter streha in fasada, obnovljeno je bilo tudi šolsko igrišče. Dela na POŠ Šentjošt, ki so se zaključila v lanskem letu, so bila prav tako kar velik zalogaj, saj je tudi tu šlo za celostno obnovo stavbnega pohištva, strehe, fasade, igrišča in dovozne ceste. V vsem tem času pa nismo pozabili na sam program, najsibo v vrtcih ali šolah. Za vse programe so bila vsako leto zagotovljena sredstva: v vrtcih za nabavo igrač in za drugo nemoteno delovanje; enako v šolah, kjer sicer velik del financ prispeva ministrstvo, občina pa poskrbi za stvari, ki spadajo v nadstandard. Tudi v prihodnje se stanje ne bo spremenilo. Za ta namen bo šlo kar nekaj sredstev, kajti prepričan sem, da so sredstva, ki se vložijo v vzgojo in šolanje otrok, najbolje naložena sredstva. To je morda edina pot, ki nas lahko izvleče iz krize – da izšolamo ljudi, ki bodo vedeli, da je treba delati, da brez dela država ne more uspeti, da je treba razvijati nove produkte in jih prodajati ne le na domačem, temveč tudi na tujem trgu. To je tudi rešitev za državo.

Omenili ste podjetniško miselnost, ki je za stanje države in domala tudi občine zelo pomembna. Kako je s tem v naši občini?

Občina sama pri spodbujanju podjetništva težko kaj posebnega naredi. Vse, kar se odvija okrog podjetništva, se odvija okrog države, ki pobere tudi vse davke. Občina lahko podjetnikom pomaga le v smislu olajšanja stvari pri pridobivanju prostora, kjer lahko podjetništvo opravljajo. Rekla sva, da je sprememba prostorskega akta trajala osem let, kar je morda koga tudi odgnalo. A v spremenjenem aktu smo mislili tudi na podjetnike. Ena od pomembnejših sprememb, ki se z novim OPN-jem predvideva, je, da se podjetnikom, ki bodo želeli opravljati dejavnost v naši občini, zagotovijo primerna mesta.

Nova podjetja bi pomenila tudi nova delovna mesta. Kako pa je z brezposelnostjo v naši občini?

Za zdaj je brezposelnost v naši občini zelo nizka, giblje se pod 5 %. Pozna se, da okrog 70 % naših občanov vsak dan migrira v sosednje občine, največ v prestolnico, nekaj na Vrhniko in drugam, preostalih 30 % pa je samozaposlenih oziroma je zaposlenih v podjetjih v naši občini. To me veseli, saj se ni treba ukvarjati še s težko socialno problematiko zaposlovanja. A realnost je takšna, da velikih podjetij v naši občini ni pričakovati, kajti ta se rada približujejo mestom in avtocestam. Naša občina je najbolj primeren kraj in hkrati največja priložnost za manjše podjetništvo, za manjše proizvodne obrate, storitveno dejavnost in vsekakor za turizem. To so nekateri od programov, ki jim je treba v prihodnje nameniti več pozornosti in jim hkrati pomagati, da se bodo normalno razvijali.

Rekli ste, da je turizem vreden večje pozornosti. Zdi se mi, da Občina Dobrova - Polhov Gradec tej panogi že zdaj daje kar veliko težo. Na kaj ste mislili?

Na področju turizma poskušamo, kot že ves čas, v prvi vrsti spodbuditi gostince in turistične kmetije, da bi tej dejavnosti namenili pomembnejše mesto in potemtakem prispevali tudi k prepoznavnosti. Omogočili smo jim že prisotnost na raznih sejmih. Na sveže je bila izdana brošura, v slovenskem in angleškem jeziku, v kateri so predstavljene naše kmetije, njihove dejavnosti in izdelki oziroma pridelki. Vredno je omeniti še blagovno znamko Dobrote Blagajeve dežele, v sklopu katere se tržijo izdelki in pridelki domačega porekla. Potem pa gre tu za razvijanje turizma prek polhograjske graščine. Tu vidim največjo priložnost za razvoj turizma v naši občini. Iz tega želimo narediti zgodbo, ki bi se razvila v mnogo več, kot je. Želimo, da polhograjski grad ne bi ostal le muzej, temveč bi se v njem odvijalo več programov. Eden od teh, za katere bi želeli, da se še nadgradijo, so poroke. Dobro se je že uveljavil program Čaj z grofom Blagajem, pa tudi drugi programi bi bili zanimivi tako za domače kot tuje goste, katere bi prek Turizma Ljubljana in drugih turističnih ponudnikov poskušali vključiti in privabiti. Hkrati pa bomo poskušali ves čas apelirati na naše gostince in turistične kmetije, da bi se odločili za dodatno dejavnost; tu mislim predvsem na nudenje prenočišč ali kako drugo turistično ponudbo, ki jo poleg kmetijstva še lahko organizirajo. V tujini in tudi že marsikje pri nas to velja za uspešno prakso. To je ena od odličnih priložnosti, tudi za dodaten vir zaslužka.

Kar nekaj besed ste namenili polhograjski graščini. Kako je z lastništvom? Je res, da se občina pogaja, da bi postala lastnica graščine?

Res je, da na temo polhograjske graščine v tem času potekajo zelo intenzivni pogovori z ministri, tako prejšnjim kot novim; dogovarjali smo se v smeri, da bi občina graščino, tako kot jo je izgubila, morda tudi dobila nazaj. Prepričan sem namreč, da bi se, v kolikor bi občina postala lastnik graščine in njene okolice, v tem prostoru marsikaj že zgodilo. Kot dober gospodar bi bolje skrbeli za objekt. Cesto, ki pelje čez grajsko dvorišče, bi bilo treba na vsak način umakniti, obstoječo pa obnoviti; tudi streha na graščini je dotrajana in potrebna obnove, prav tako še marsikaj na objektih okrog gradu. Dejstvo je, da so bili in še bodo odprti razpisi, na katere bi se občina kot lastnik graščine lahko prijavila in kandidirala, vendar zaradi lastništva tega za zdaj še ne moremo storiti. Prepričan sem, da je na področju turizma v graščini mogoče narediti mnogo več.

Naj pri tem omenim še, da je po sprejetju prostorskega akta tudi del zemljišča nasproti graščine – Pristava – spremenjen v zazidljivo območje. Tako je tudi poseg za sedaj zazidljiv in za naslednje leto se načrtuje obnova tega objekta, če se bo zanj dalo pridobiti sredstva. Vanj bi dodali tudi neko vsebino, ki bi poživila dogajanje v grajskem parku in bi prispevala k lepšemu videzu. 

Če sva že govorila o rešenih problematikah – prav gotovo obstaja še kaka črna pika, ki bi jo želeli odpraviti oziroma zaključiti? Ena od takšnih je prav gotovo mrliška vežica v Polhovem Gradcu. Ta projekt se izmika že lep čas, pa vendar se zdi, da smo vse bližje njegovi realizaciji.

V občini imamo pet pokopališč, od tega imamo na dveh pokopališčih mrliško vežico, in sicer na Dobrovi in v Dvoru, medtem ko jih v Polhovem Gradcu, na Črnem Vrhu in v Šentjoštu še ni. Na vseh treh pokopališčih smo pridobili zemljišča. Za vežico na Črnem Vrhu in v Šentjoštu je projekt tik pred izdajo gradbenega dovoljenja in bomo v kratkem šli v razpis za izbiro izvajalca gradnje. V Polhovem Gradcu pa je bil prav tako narejen velik korak. Po 30 letih iskanja rešitve, kje v kraju postaviti vežico tako, da bi ugodili vsem tistim, ki morajo izdati soglasje, da se pridobi zemljišče in da je prostor primeren, smo končno našli ustrezen kraj. Na kraju so zahtevali arheološko izkopavanje, v začetku v izjemno velikem obsegu, kar naj bi stalo pol milijona evrov, zdaj pa nam je skozi vsa pogajanja uspelo prostor omejiti in v novembru smo podpisali pogodbo s podjetjem, ki izvaja arheološke raziskave, katerega strošek je bil ocenjen na okrog 25 tisoč evrov. Ta arheološka izkopavanja se bodo zaključila predvidoma konec aprila. V petek se je zaključil tudi postopek zbiranja ponudb za izdelavo projektne dokumentacije, in sicer na osnovi idejnega projekta, ki ga je zavod za varstvo kulturne dediščine že potrdil, v enem tednu pa bomo podpisali pogodbo z enim od birojev za izdelavo projekta, za katerega ocenjujemo, da bo za izdelavo in pridobitev gradbenega dovoljenja zadostovalo 60 koledarskih dni. Tako računamo, da gremo spomladi v razpis za izgradnjo mrliške vežice v Polhovem Gradcu in bomo tako končno izvedli projekt, ki smo ga težko pričakovali toliko let.

Tudi lastništvo in uporabnost Kulturnega doma Jakoba Trobca sta bila pogosto predmet razprave. Kulturni dom Jakoba Trobca je prišel nazaj v last župnije Polhov Gradec. V domu se bodo dejavnosti odvijale enako kot prej; prostori krajevne skupnosti v njem ostajajo in tako mala kot velika dvorana se bosta uporabljali enako kot do zdaj. Te stvari so dogovorjene in se bodo v skladu s tem tudi izvajale.

Kdaj pa lahko pričakujemo rešitev vprašanj, povezanih s športnim centrom Gabrje?

Za športni center v Gabrju so bila lani odkupljena skoraj vsa zemljišča, razen majhnega delčka, za katerega upam, da nam ga v roku meseca ali dveh z odkupom uspe rešiti. V letošnjem letu se bo tako pripravil idejni projekt. Društva, ki na njem delujejo, vse svetnike in odbore smo že večkrat pozvali, naj podajo predloge, na podlagi katerih se bo izdelala naloga oziroma idejni projekt za športnorekreacijski center Gabrje.

Kako pa je s projekti trgovin na Dobrovi in v Polhovem Gradcu, ki glede na trenutno velikost nikakor ne zadostujejo velikosti kraja in številu njegovih prebivalcev?

V Polhovem Gradcu je bil izdelan in sprejet podroben prostorski načrt, tako za območje podjetništva, kjer je bila nekoč Hoja, in na drugo stran, za trgovino. Lastnik zemljišča se strinja z odkupom in trenutno se išče investitor, ki bo zgradil trgovino. Žal pa je čas tak, da nobeden od trgovcev nima denarja, vsi čakajo, da bi stavbo zgradil nekdo drug in bodo sami le najemodajalci. V tem času se pogovarjamo tudi s trgovci, ki bi tu odprli franšizno trgovino. Dejstvo pa je, da so bile takšne investicije zanimive pred petimi leti, danes so veliko manj.

Na Dobrovi pa je bila izdelana natečajna naloga za urbano ureditev tega območja, in sicer, da se na območju, kjer je danes kmetijska zadruga in trgovina, naredi nov objekt, ki naj bi vključeval vse te vsebine. V lanskem letu je bil sicer objavljen razpis za javno-zasebno partnerstvo. Čeprav je bilo zanimanja kar nekaj, se ni nihče prijavil, saj smo zahtevali popolno finančno pokritje. Ne bi namreč dovolil, da gremo v investicijo in bi sredi gradnje denarja zmanjkalo. Obstaja pa tudi možnost, da bi občina naročila projekt in ga skupaj z zadrugo ter potencialnimi kupci prostorov, ki so izrazili zanimanje, poskušala tudi izpeljati. Pravzaprav je to, da bi bila občina skupaj s partnerji tudi investitor, ena od najbolj realnih možnosti.

Se še katera investicija planira za letošnje leto?

Prostorski akt zajema tudi projekt dovoza do OŠ Dobrova s Polhograjske ceste, v sklopu katerega bi potekala tudi izgradnja obračališča in parkirišča pri šoli. V kratkem se bomo z lastnikom zemljišča poskušali dogovoriti in sprejeti neki kompromis glede odkupa zemljišča, ki še ni v lasti občine. To bo treba rešiti čim prej, predvsem zaradi varnosti otrok in voznikov.

Dokončati bo treba tudi dela na projektu vodovod Praproče–Zalog, v okviru katerega so se večja dela izvedla že lani. Letos se bo projekt zaključil in tako bodo lahko tudi krajani Praproč, Zaloga in okolice končno uživali kakovostno pitno vodo.

Trn v peti je tudi nadvse slaba lokalna cesta Dobrova–Polhov Gradec. Se lahko v bližnji prihodnosti nadejamo kakšne rekonstrukcije?

Vsak dan lahko po različnih medijskih kanalih poslušamo, kako država nima denarja. Sicer so pritiski z naše strani na Direkcijo RS za ceste veliki. Skoraj bi si upal trditi, da če bi se občina rekonstrukcije lotila sama, bi bilo to že narejeno, v smislu, da bi občina financirala državno cesto, za kar pa vemo, da je nemogoče.

V preteklosti je bilo veliko govora o kolesarski stezi, ki bi pomenila večjo varnost za voznike in kolesarje, posebno v poletnih mesecih, ko je teh v prometu ogromno. Kako kaže na tem področju in kje se zatika?

S kolesarsko stezo smo se v preteklosti na splošno že veliko ukvarjali. Gre namreč za projekt, ki ga občina sama ne more izpeljati. Obljubljeno imamo, da bomo dobili soglasje, da se steza lahko naredi ob strugi Gradaščice, in služila bi tako za kolesarsko stezo kot za urejanje struge Gradaščice. Veliko se pogovarjamo in verjamem, da bomo pridobili še kakšno soglasje sosednjih občin, da bi poskušali nastopiti skupaj in pridobiti kakšna tuja, evropska sredstva.

Kolesarska steza in cesta Dobrova–Polhov Gradec sta dva od ključnih projektov, ki jih je treba izpeljati, da se poveča mobilnost tako občanov kot turistov, predvsem pa varnost vseh.

Pa se vam zdi, da bodo vsi našteti projekti glede na občinski proračun izvedljivi? Dejstvo je, da ste našteli kar nekaj projektov, ki bodo za proračun pomenili velik zalogaj. Pričakujemo še kakšne druge spodbude, iz Evrope morda?

Mislim, da so to popolnoma izvedljive zadeve, večinoma sicer z denarjem iz proračuna, nekaj tudi z denarjem iz razpisov, za katerega že vemo, da ga dobimo. Eden od teh projektov je projekt rekonstrukcije ceste in izgradnje pločnika na Črnem Vrhu. Nekaj je še drugih sredstev, nekaj pa bo lastnih. V tem obdobju smo bili s pridobivanjem sredstev zelo omejeni, saj smo vselej presegali merila. Smo v osrednji Sloveniji in tepe nas razvitost. Ne nazadnje pa mislim, da se s premišljeno in dobro politiko da tudi s proračunskim denarjem občine kar nekaj narediti.

Nedavno sta na Dobrovi potekali javni obravnavi osnutkov državnega prostorskega načrta (DPN) za daljnovod in plinovod. Razpravi sta bili kar bučni in mnenje krajanov Dobrove in okolice je bilo jasno, ustanovila se je celo civilna iniciativa, ki nasprotuje izvedbi daljnovoda skozi našo občino. Tudi vi ste bili na obravnavah jasni, kljub temu pa vas prosim za javno stališče občine do predlaganih DPN.

Mnenje občine, kar se tiče teh dveh državnih projektov, ni popolnoma nič drugačno kot pred leti, ko smo že razpravljali o posegih države v naše območje. Že takrat smo jasno povedali, da skozi občino in skozi kraj Dobrova daljnovod, kot se predvideva, ne more iti. Zahtevali smo, naj se daljnovod prestavi izven urbanih območij, v kolikor pa jim te rešitve ne uspe najti, predlagamo, naj prevzamejo južno varianto kot primernejšo, ta se vsemu temu tudi izogne. Te zahteve smo podali že leta 2010, v lanskem letu nekajkrat, opravili smo tudi sestanke na ministrstvu. Vse bomo naredili, da tega 400-kilovatnega daljnovoda tukaj ne bo. Ta daljnovod v ta prostor ne sodi. Tudi glede plinovoda so bile pred leti podane zahteve, naj se izgradnja umakne iz urbanih območij; da se morajo vsem tistim, ki se precej približajo, izdati vsa soglasja in da morajo tudi oni pridobiti vsa soglasja lastnikov zemljišč, na katera posegajo, ter povrniti vso nastalo in dolgoročno škodo. Ker gre za podjetniško dejavnost, smo zahtevali tudi rento za občino, saj ji bo s tem onemogočena prosta izbira za širjenje v smeri razvoja. Tudi od tega ne bomo odstopili. Zavedati se morajo, da je občina zakonsko določeni upravljavec prostora.

Poklepetala sva že o mnogih področjih – ostala nama je kultura. Glede na to, da občani radi pohvalijo vašo prisotnost na domala vseh prireditvah in dogodkih v kraju, lahko rečemo, da s tem na neki način podpirate kulturo in posledično delovanje naših društev. Kakšen je vaš komentar?

Na vsak način se mi zdi, da je kultura eden od zelo pomembnih dejavnikov življenja v kraju. Predvsem z razvitim kulturnim življenjem, razvitimi društvi in njihovim aktivnim delovanjem se, tako kot pri preostalih društvih, krepi medsebojno sodelovanje, v samo okolje se vnaša pozitivna energija. Vsako tako delovanje je lahko močno, saj smo le skupaj lahko močni. En sam ne pomeni nič, skupno delo pa je zagotovilo, da projekt uspe. Da se udeležujem vseh teh prireditev, je pravzaprav tudi moja naloga, s tem ponudim tudi zgled in namenjam vso podporo vsem tem društvom, ki se trudijo in v svojem prostem času pripravljajo dogodke, ki so izjemno pomembni za življenje in energijo kraja. Tako se tudi drugi projekti v občini lažje izpeljejo. Na dogodkih je tudi čas za sproščen pogovor in izmenjavo misli, idej, besed in takrat pogosto najdemo rešitev za marsikateri problem.

Glede na to, da se pogovarjava v času, ko naj bi varčevala država, posamezni resorji in tako naprej ... Kje lahko rečete, da varčuje Občina Dobrova - Polhov Gradec?

Mislim, da smo na občini, kar se tiče varčevanja, največ naredili s skrbnim vodenjem projektov – da s projekti ravnamo premišljeno, da se izvajajo po optimalni ceni, so dobro narejeni, da nastajajo le neizogibni stroški, najsibo na področju vzdrževanja vodovodov, cest ali pri gradnji objektov. Ne nazadnje je eden od velikih pokazateljev skrbnosti tudi to, da so stroški javnih uslužbencev, za katere vsak dan poslušamo, da so nepotrebni, na tisti realni ravni. Tudi po številu zaposlenih na občini, glede na število prebivalcev, smo eni izmed najboljših v Sloveniji. Mislim, da bi se država lahko zgledovala tudi po naši občini.

Nadja Prosen Verbič

Foto: npv