Namen konference je bil, da se odkrito pogovori o problemih, ki pestijo bohinjsko občino že od njenega nastanka leta 1994, in poiskati rešitve zanje.
Država ima v upravljanju kar dve tretjini Bohinja, je povedal župan. To je del, ki leži v zavarovanem območju. Zato je vprašanje, kaj bo država storila za Bohinj, pomembno in potrebno. Kajti z odgovorom na to vprašanje, bo znan tudi odgovor na vprašanje, kaj lahko Bohinjci pričakujejo v prihodnosti. Pred nekaj leti sprejet novi zakon o TNP namreč ščiti predvsem naravo, lokalnemu prebivalstvu pa postavlja prepreke pri razvoju in napredku.
Tudi novi davek na nepremičnine je Bohinjce presenetil, saj uvršča nepremičnine v Bohinju v 16. točkovni razred, kar je isto kot za nepremičnine v Ljubljani. Še bolj postane ta določitev absurdna, ko pomislimo na kar 67 omejitev, ki jih lastnikom nepremičnin na zavarovanem področju nalaga prej omenjeni zakon o TNP. Tako bodo morali plačevati davek, gospodarjenje pa jim je onemogočeno.
Župan je predstavil pet zahtev, ki jih mora država nemudoma uresničiti:
1) da se spremeni zakon o nepremičninah oz. vrednotenju in se pri tem upošteva omejitve v zavarovanih območjih ter da se takšna področja uvrsti v najnižji možni razred obdavčitve;
2) da se spremeni zakon o TNP glede na septembrski memorandum in da se takoj prične dosledno izvajanje 10. in 11. člena, ki govorita o razvojnih spodbudah;
3) da se sprejme uredba, s katero se bohinjski ribiški okoliš v celoti dodeli v upravljanje Ribiški družini Bohinj;
4) da se na državni ravni pospeši postopke za izdajo gradbenega dovoljenja za Smučišče 2864 ter
5) da se začnejo urejati državne ceste v skladu z že narejenimi projekti, med njimi so krožišče na Bohinjski Bistrici in rekonstrukciji cest od počitniškega doma Na Skalci do vasi Kamnje in po vsej Zgornji Bohinjski dolini.
V kolikor se to ne bo uredilo, bodo morali Bohinjci, tako je povedal župan, poseči po skrajnih ukrepih, o katerih bo javnost pravočasno obveščena.
Bohinj je specifično območje, 66 % leži v zavarovanem območju TNP, 84 % ga pokriva Natura 2000, območja s posebnim varstvenim režimom, kot npr. naravne vrednote, pa segajo tudi izven meja TNP in Nature 2000. »Zato je skrajni čas, da začne država skupaj z občino uresničevati svoje zakone, jih prilagodi ali pa naj da omenjeno območje nazaj v upravljanje lokalnemu prebivalstvu, ki je skozi stoletja več kot očitno dokazala svojo sposobnost življenja, preživetja in ohranjanja tega prostora,« je povedal župan. Poudaril je še: »da s konferenco ne želimo proti državi upreti pesti, ampak hočemo, da nas Bohinjce končno nekdo sliši in si vzame čas za reševanje naših problemov. Bohinjci se želimo pogovoriti in smo pripravljeni iskati skupne rešitve. Čas je, da bo Bohinj v letu 2014 spet IN.«
Vabilu na problemsko konferenco so se med povabljenimi odzvali predsednik Državnega zbora Janko Veber, v. d. direktorja Javnega zavoda Triglavski narodni park dr. Peter Skoberne, dr. Marija Markeš iz Sektorja za ohranjanje narave Direktorata za okolje in kmetijstvo, načelnica Upravne enote Radovljica Maja Antonič ter predstavniki Ministrstva za infrastrukturo in prostor, Ministrstva za kmetijstvo in okolje. Opravičili so se predsednik države Borut Pahor, predsednica Vlade mag. Alenka Bratušek, minister za finance dr. Uroš Čufer in direktor Direktorata za turizem mag. Marjan Hribar.
»Bohinj je in bo ostal IN,« je na konferenci povedal predsednik DZ Veber. Izrazil je tudi željo, da Bohinj ostane biser, ki pa ni biser le zaradi narave, ampak tudi zaradi njegovih ljudi. »Zato sem se odločil, da pridem in da neposredno slišim vaše razmišljanje, vaše težave,« je dejal Veber. Državni zbor ima v svoji pristojnosti namreč tudi spremljanje in preverjanje izvajanja zakonov, ima moč pritisniti na vlado, v kolikor določenega zakona ne izvaja, kot je v njem zapisano. Tako preverjanje je bila seja Odbora DZ za kmetijstvo in okolje, ki je bila v celoti namenjena razpravi o izvajanju Zakona o TNP. Več o tem pišemo v samostojnem članku.
