Logo MojaObčina.si
DANES
20°C
12°C
JUTRI
15°C
3°C
Oceni objavo

Možganska kap

 

Zaradi možgansko žilnih bolezni trpi danes v svetu 15 milijonov ljudi, od tega 4 milijoni samo v Evropi. Vsako leto na novo zboli milijon dvesto tisoč ljudi, v svetovnem merilu pa jih pet milijonov zaradi posledic ostane dolgotrajno telesno prizadetih. Enako število jih vsako leto tudi umre.

V Sloveniji se zaradi možganske kapi zdravi okoli 4.400 prebivalcev letno. Splošno prepričanje, da je možganska kap posledica staranja prebivalstva in da sta za njo neizogibni posledici smrt ali huda invalidnost, je že zdavnaj preživeto. Bolezen je danes mogoče preprečiti in tudi ozdraviti, če je ukrepanje dovolj hitro. Vse več je namreč dokazov o učinkoviti preventivi, pa tudi o učinkovitem zdravljenju ishemične možganske kapi, če je le-to opravljeno v prvih treh urah po nastopu znakov bolezni.

Možganska kap je bolezen, ki jo povzroči nenadna resna okvara v delovanju možganov ali propad oziroma uničenje njihovega predela. Okvara možganov nastane v glavnem zaradi okvare ožilja. 15 odstotkov okvar povzroči krvavitev v možganih, ki jo povzroči razpoka žile. Najpogostejši vzrok za to je neurejen krvni tlak, ki poškoduje žilno steno.

V ostalih 85 odstotkih pa je vzrok okvare možganov zaradi ishemične možganskih kapi. To pomeni, da je prišlo do zamašitve ene od možganskih žil s strdkom, ki se lahko naredi v sami žili, ali pa pripotuje po žilah iz srca. Lahko pa je možganska kap tudi posledica zmanjšanega krvnega obtoka zaradi hude zožitve velike možganske žile.

Znaki in simptomi možganske kapi

Pojavijo se v toku nekaj minut ali ur. Kažejo se v motnjah delovanja možganov, ki naj bi jih uravnaval okvarjeni predel. Čas za zdravljenje z zdravili, ki strdek lahko raztopijo je omejen na prve tri ure po začetku nastanka simptomov možganske kapi, zato je zelo pomembno, da znake kapi pravočasno prepoznamo in se nanje takoj odzovemo.

Kratica G-R-O-M nam pomaga, da si lažje zapomnimo, na kaj moramo biti pozorni pri osebi, za katero sumimo, da jo je prizadela možganska kap.

 

 

 

GOVOR - Bolniku rečemo preprost stavek, npr. »Danes je lep dan.« in ga prosimo, naj ga ponovi. Zdrav človek ga bo brez težav ponovil, medtem ko si ga bo bolnik z akutno možgansko kapjo s težavo zapomnil, še težje pa ga bo ponovil, oziroma ga sploh ne bo mogel pravilno ponoviti.

ROKE _ Bolnika prosimo, naj iztegne obe roki v višini ramen. Zdrav človek ju brez težav obdrži v tem položaju tudi dlje časa, med tem ko bolniku z akutno možgansko kapjo ena roka takoj omahne.

OBRAZ - Bolnika prosimo, naj se nam na široka nasmeji. Pri zdravem človeku so ustnice simetrične, bolnik z akutno možgansko kapjo pa ima eno stran povešeno.

 

MINUTA - Če opazite te znake pri svojcu ali kom drugem, ne oklevajte, ampak TAKOJ pokličite 112 in povejte, da predvidevate, da imate ob sebi človeka, ki ga je zadela akutna možganska kap.

 

Dejavniki tveganja in preventiva

Lahko rečemo, da so možgansko žilne bolezni davek na razvade in nezdrav način življenja. Poleg pravočasnega odkrivanja bolezni, zgodnjim začetkom zdravljenja in nadaljnjim skrbnim zdravljenjem, lahko vsak preventivno deluje proti povišanemu krvnemu tlaku, zvišanim vrednostim maščob v krvi in urejenosti sladkorne bolezni, ki predstavljajo visoke dejavnike tveganja za nastanek možganske kapi. Nekaj pa je seveda tudi takih dejavnikov, na katere ne moremo vplivati. To so na primer starost, spol (moški so bolj nagnjeni k razvoju možganske kapi kot ženske) in družinska genetska obremenjenost.

S svojim življenjskim slogom lahko bistveno pripomoremo k preprečevanju možganske kapi, če se vsaj pol ure na dan ukvarjamo s telesno vadbo, jemo veliko sadja in zelenjave, vzdržujemo normalno telesno težo, v prehrani omejimo sol, maščobe in sladkor, prenehamo s  kajenjem, se izogibajmo čezmernemu uživanju alkohola, si redno merimo krvni tlak in kontroliramo krvne maščobe ter krvni sladkor.

Ker možganska kap lahko nastopi hitro in nepričakovano, je ob 10. maju, svetovnemu dnevu te bolezni, dobro razmisliti o našem življenjskem slogu in si zapomniti bolezenske znake. Tudi zato, ker lahko možganska kap že jutri prizadene nekoga v vaši bližini.

 

 

 

Petra Žagar, dipl. med. sestra

ZDRAVSTVENI DOM NOVO MESTO

ZDRAVSTVENO VZGOJNI CENTER

 

 

Oglejte si tudi