S tako živahnim in navdihujočim refrenom letošnje himne Oratorija je bil prežet vsak naš začetek dneva med 17. in 21. avgustom. Oratorija se je udeležilo 47 prisrčnih otrok, zanje pa je odgovorno skrbelo 16 animatorjev. Vsakega dne smo se že zgodaj zjutraj veselili in si vestno prizadevali uresničevati letošnje geslo, ki se je glasilo: »Hočem biti svet!« In hmm… naj pomislim… ravno to nam je uspelo! Se sprašujete kako? Preprosto! Z otroki smo vsak dan veliko peli, molili, v dramski igri vsak dan bolj spoznavali življenje in delo sv. Dominika Savia, nato imeli kateheze, program popestrili z zanimivimi delavnicami in velikimi igrami tekmovalnega duha. Seveda pa se je našel čas tudi za druženje in okrepčilo- dobrote, ki so jih spekle pridne roke naših gospodinj ter odlično kosilo. Novost letošnjega Oratorija je bil t.i. nočni Oratorij. Pričeli smo ga z večerno mašo, se dodobra razmigali, pekli hrenovke ob tabornem ognju, navsezadnje pa nas je obiskal tudi skrivnosten in zabaven čarovnik. Da pa smo mislili tudi na glavnega junaka Oratorija, smo si pred spanjem ogledali risanko o sv. Dominiku. Nad vse zabaven in zanimiv teden smo popestrili še z izletom. Pot nas je peljala do cerkve sv. Jurija v Dobrniču, kjer je bil krščen Friderik Baraga ter obiskali tudi njegovo rojstno hišo ali bolje rečeno grad in muzej. Pot smo nadaljevali do Zaplaza, kjer smo obiskali grob blaženega Alojzija Grozdeta. Za zabavnejši del pa je bilo poskrbljeno na Ranču Aladin. Oratorij smo zaključili z nedeljsko sveto mašo, ki smo jo popestrili s sodelovanjem otrok. Čisto za konec pa smo tudi vse starše pogostili ter zabavali s pesmimi, pri katerih so se otroci dodobra razmigali in  nasmejali.

Vsi animatorji bi se v prvi vrsti radi zahvalili gospodu župniku Francu Vidmarju, ki nam je omogočil, da smo lahko oratorijski teden preživeli v župnišču ter uživali v njegovi okolici. Hkrati pa se mu zahvaljujemo tudi za vso podporo, molitev in dobro voljo. Posebna zahvala velja tudi glavnemu voditelju vseh dosedanjih uspešno izvedenih Oratorijev, Mateju Gnidovcu, saj nam je vsak dan znova vlival upanje, moč in pozitivno energijo, da smo skupaj uspešno vodili naše otroke v veri po pravi poti svetosti. Naj ta skromna beseda hvala z velikim pomenom pride tudi do vseh, ki so skrbeli za vse lačne želodčke. Hvala vsem staršem, ki so nam zaupali svoje otroke, da smo jim lahko svetost predstavili kot dosegljivo vsem in odkrivali kako velika je Božja ljubezen do vseh ljudi. Za konec pa najlepša hvala vsem in vsakemu posebej, ki se je na kakršenkoli način spomnil na nas tako v molitvi kot v dobrem dejanju.

“Ko srce začuti, da je za sencami dnevnih dogajanj vse tako, kot mora biti, potem duša vzdrhti v radosti. Potem se prerodi v radostno hvaležnost, v zahvalo, v brezmejno veselje.” (Jože Urbanija)

                                                                                                                                                      Vlasta Pestotnik