V 19. stoletju se je skoraj po vseh slovenskih pokrajinah razširilo miklavževanje – obhod Miklavža s spremstvom na predvečer svetnikovega godu. Po legendi namreč ta svetnik na predvečer svojega godu v spremstvu angelov in parkeljnov hodi od hiše do hiše in pridnim otrokom prinaša darila, porednim pa šibe. Zato v nekaterih župnijah še posebej praznujejo praznik sv. Nikolaja v znamenju krščanske dobrodelnosti. Tudi otroci v Ajdovcu so doživeli tradicionalno obdarovanje, vendar na nekoliko drugačen način. Le-ti so prihod sv. Miklavža pričakali v podružnični cerkvi na Selih, katera je prav tako posvečena sv. Nikolaju. Zato smo imeli 6. decembra razlog za dvojno praznovanje. Svetnik nas opominja na dobroto, skromnost in na mir, ki ga potrebujemo zlasti v času, ko se pripravljamo na prihod našega Odrešenika. Pred samim prihodom sv. Miklavža pa smo otroško vzdušje popestrili z  dramsko igro, ki so jo odigrali starejši osnovnošolski otroci. Ker gre za večletno tradicijo je pomembno, da se le-to ohranja naprej. Hkrati pa takšen dogodek predstavlja lepo izhodišče, da starši skupaj s svojimi otroki podoživljajo stare čase, ko so takšni trenutki veselja prišli še toliko bolj do izraza.      Irma Plavec