Tri prijateljice iz Frankfurta in Stuttgarta ponovno v Zrečah.Devetič.Najmanjša med njimi (a ne najmlajša) je sicer pripeljala navadno celo grupo  v Zreče-tokrat pa so pripotovali le štirje,ker brez Zreč ne gre.

Spoznali smo se pred nekaj leti na skupnem izletu po Sloveniji,ko so pripotovali z avtobusom s  skupino,ki so mi jo zaupali v hotelu.
.Bili so zelo zanimivi,kajti vsakič,predno je avtobus odpeljal so se mi opravičili za njihov obred-molitev.Zame je bilo to nekaj novega in vendar razumljivo,kajti tudi grupe na romanju molijo.Vesela skupina,ki je nisem pozabila.Hotel Dobrava mi je zaupal skupino in še danes drži prijateljstvo.Starejši imajo pač radi starejše ljudi okrog sebe.

Tudi letos smo se našli,kje drugje,kot v trgovini.Veselje je bilo nepopisno,čeprav sem tokrat izvedela,da je prav  Irma  izgubila uro.Bila je kar malce žalostna-vendar našli smo jo v Mercatorju in prijazna prodajalka na blagajni je na moje vprašanje po izgubljeni uri-takoj pogledala v predal in na veselje Nemke- izgubljena ura se je znašla  ponovno v pravih rokah.

»To je vzrok,da prihajam v Slovenijo in v Zreče«:prijaznost,poštenost in pravzaprav  vse v  Zrečah- je povedala gostja hotela.Potem pa so me klicale in skupaj smo se peljale  po borovničevec,ki so ga nabavile za domov za mnoge prijatelje .Pri  Slavku  Kejžar  so  vesele  dobile  željeno robo in še poizkušnjo zraven.In spet se bodo vrnili nazaj k nam na obisk.Radi imamo zveste ljudi.