Ni potrebno posebno veliko govoriti ali pisati o mejah,ki so nam bile svoj čas znane in smo vedno dobro vedeli,da bomo na meji pregledani,da bomo čakali. Vsa zadnja leta pa smo se malo razvadili,mladi pa sploh ne vedo,da se na meji lahko stoji tudi zelo dolgo.

Pa nas je spet pričakalo. Kolone, čakalni čas, pregledi zastoji. Društvo gobarjev iz Zreč, Slov. Konjic, Celja so se odpravili v Umag, kjer je prvo tovrstno srečanje, vsakoletno srečanje.

Letos pa je bilo posebno zanimivo. Grupa je pristala v okolici Štanjela, saj se je skupina odločila,da zapusti »Primorko« pred morjem. Izbrala je smer Nova Gorica. Po pametnem telefonu smo imeli podatke o trenutnih zastojih in pozabili smo na Umag in ostali v Sloveniji.

Ogledali smo si Štanjel, spoznali »graščaka«, ki stanuje v gradu, prodaja domače dobrote in pove vse zanimivosti okolice. Prav ta pa nas je poslal v Štorije (to je kraj in ne nadaljevanka) in  malo naprej, kjer so gobarji nabirali tudi zelišča. Odpravili pa smo se še do obale, konkretno v Izolo, naredili presenečenje Zrečanu in se vrnili domov.

Si predstavljate poletje, ko se bodo nekateri masovno odpravljali na hrvaško obalo? To ne bo preveč zanimivo, če se kmalu kaj ne spremeni. Sicer pa: odprt predor in zaprta stara cesta  KOPER-IZOLA bo mnogim omogočila kopanje kar na naši mali obalici. Bomo pa doma.