Občine: Bistrica ob Sotli, Brežice, Kostanjevica na Krki, Krško, Radeče, Sevnica Občine: Benedikt, Cerkvenjak, Cirkulane, Destrnik, Dornava, Duplek, Gorišnica, Hajdina, Hoče-Slivnica, Juršinci, Kidričevo, Kungota, Lenart, Lovrenc na Pohorju, Majšperk, Makole, Maribor, Markovci, Miklavž na Dravskem polju, Oplotnica, Ormož, Pesnica, Podlehnik, Poljčane, Ptuj, Rače-Fram, Ruše, Selnica ob Dravi, Slovenska Bistrica, Središče ob Dravi, Starše, Sveta Ana, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Sveti Jurij v Slovenskih goricah, Sveti Tomaž, Šentilj, Trnovska vas, Videm, Zavrč, Žetale Občine: Borovnica, Brezovica, Dobrepolje, Dobrova-Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani, Domžale, Grosuplje, Horjul, Ig, Ivančna Gorica, Kamnik, Komenda, Litija, Ljubljana, Log - Dragomer, Logatec, Lukovica, Medvode, Mengeš, Moravče, Škofljica, Šmartno pri Litiji, Trzin, Velike Lašče, Vodice, Vrhnika Občine: Bloke, Cerknica, Ilirska Bistrica, Loška dolina, Pivka, Postojna Občine: Ajdovščina, Bovec, Brda, Cerkno, Idrija, Kanal ob Soči, Kobarid, Miren-Kostanjevica, Nova Gorica, Renče-Vogrsko, Šempeter-Vrtojba, Tolmin, Vipava Občine: Apače, Beltinci, Cankova, Črenšovci, Dobrovnik, Gornja Radgona, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Kobilje, Križevci, Kuzma, Lendava, Ljutomer, Moravske Toplice, Murska Sobota, Odranci, Puconci, Radenci, Razkrižje, Rogašovci, Sveti Jurij ob Ščavnici, Šalovci, Tišina, Turnišče, Velika Polana, Veržej Občine: Črnomelj, Dolenjske Toplice, Kočevje, Kostel, Loški Potok, Metlika, Mirna, Mirna Peč, Mokronog-Trebelno, Novo mesto, Osilnica, Ribnica, Semič, Sodražica, Straža, Šentjernej, Šentrupert, Škocjan, Šmarješke Toplice, Trebnje, Žužemberk Občine: Ankaran, Divača, Hrpelje-Kozina, Izola, Komen, Koper, Piran, Sežana Občine: Hrastnik, Trbovlje, Zagorje ob Savi Občine: Braslovče, Celje, Dobje, Dobrna, Gornji Grad, Kozje, Laško, Ljubno, Luče, Mozirje, Nazarje, Podčetrtek, Polzela, Prebold, Rečica ob Savinji, Rogaška Slatina, Rogatec, Slovenske Konjice, Solčava, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Šmartno ob Paki, Šoštanj, Štore, Tabor, Velenje, Vitanje, Vojnik, Vransko, Zreče, Žalec Občine: Črna na Koroškem, Dravograd, Mežica, Mislinja, Muta, Podvelka, Prevalje, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Ribnica na Pohorju, Slovenj Gradec, Vuzenica Občine: Bled, Bohinj, Cerklje na Gorenjskem, Gorenja vas-Poljane, Gorje, Jesenice, Jezersko, Kranj, Kranjska Gora, Naklo, Preddvor, Radovljica, Šenčur, Škofja Loka, Tržič, Železniki, Žiri, Žirovnica Žalec
DANES
7°C
2°C
JUTRI
6°C
3°C
Oceni objavo

Zaščitimo humanost

To je poziv ob svetovnem dnevu humanitarnosti, 19. avgustu. Humanitarni delavci – ljudje, ki (prostovoljno) pomagajo ljudem - se po celem svetu soočajo z naraščajočim nasiljem. Varnost civilistov pa bi morala biti ne glede na krizo vedno najpomembnejša. Humanitarne delavce, vključno s prostovoljci, je treba zaščititi.

Napadi na humanitarne delavce so v preteklih dveh letih dosegli  na videz nemogočo raven, njihovo število se celo povečuje. S tem pa se povečuje tudi število ne le ranjenih, ampak celo smrtnih žrtev. Zgolj v letu 2025 je bilo ubitih že 18 članov IFRC-ja (Mednarodne federacije nacionalnih društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca), od tega je bilo 95 odstotkov ubitih lokalnih humanitarnih delavcev. To vključuje osem reševalcev Palestinskega društva Rdečega polmeseca v najsmrtonosnejšem napadu na delavce Rdečega križa/Rdečega polmeseca kjerkoli na svetu od leta 2017 ter napad na sedež Palestinskega društva Rdečega polmeseca v Khan Younisu. Govorimo o napadu na objekt, ki je jasno označen z emblemom Rdečega polmeseca in zaščiten v skladu s splošno sprejetimi pravili mednarodnega humanitarnega prava.

Skoraj vsi nedavni incidenti so neposredna nasilna dejanja, kar predstavlja oster zasuk od preteklosti, ko so bile smrti humanitarnih delavcev nenamerne in pogosto posledica tega, da so se humanitarni delavci znašli na napačnem mestu ob napačnem času. Ta naraščajoči trend neposrednih nasilnih dejanj nad prostovoljnimi delavci je preprosto nesprejemljiv in se mora končati. Zaščititi je treba humanost.  

Vendar ta statistika ne pove celotne zgodbe. Imamo tudi kolege, ki niso bili ubiti pri delu, poklicnem ali prostovoljskem. Ubiti so bili pri vsakdanjih opravilih – sredi noči, ko so spali doma z družinami, na poti v službo ali v svojih skupnostih. Vsi ti napadi so tragedija za vse, za njihove družine in prijatelje, kolege in skupnost. Obenem neposredno vplivajo na sposobnost nacionalnih društev Rdečega križa/Rdečega polmeseca, da nudijo ključno pomoč, ki rešuje življenja. Prav tako pa napadi poudarjajo še en mnogo globlji problem: vse večje pomanjkanje spoštovanja pravil, namenjenih zaščiti civilistov v mnogih današnjih krizah.

Kot del največje humanitarne mreže na svetu se pri Rdečem križu Slovenije pridružujemo jasnemu sporočilu: nasilje nad humanitarnimi delavci se mora ustaviti. Javnost pozivamo, naj s svojimi mrežami ozavešča, da humanitarni delavci niso tarče. Humanitarnim delavcem mora biti omogočen varen in neoviran dostop med krizo, da lahko podprejo ljudi, ki potrebujejo našo pomoč. Tega ne moremo storiti sami. Skupaj moramo zaščititi človeštvo.

Številke:

V letu 2025 je bilo med opravljanjem humanitarnega dela ubitih 18 prostovoljcev in osebja nacionalnih društev Rdečega križa/Rdečega polmeseca, mnogi drugi pa so se soočili z različnimi oblikami napadov, poškodb, groženj in pridržanj.

V letu 2024 je bilo po vsem svetu ubitih 379 humanitarnih delavcev, od začetka leta 2025 je bilo ubitih že 266 humanitarnih delavcev.

Leta 2024 je med opravljanjem humanitarnega dela umrlo 32 prostovoljcev in osebja nacionalnih društev Rdečega križa/Rdečega polmeseca – 29 jih je bilo ubitih v nasilnih napadih, trije pa v nesrečah.

Oglejte si tudi