V nedeljo, 15. februarja, je potekalo Prvenstvo Slovenije v dvorani za pionirje in pionirke U16, kjer so nastopile tudi naše atletinje. Čeprav se tokrat niso povzpele na zmagovalni oder, so dokazale, da je šport veliko več kot le zbiranje medalj.
Že dalj časa opažamo, da v tej kategoriji nimamo fantov – kar ni le izziv našega kluba, temveč širši izziv slovenske atletike. Fantov je žal zelo malo, zato so dekleta tista, ki pogumno nosijo klubske barve in dokazujejo, da srčnost, vztrajnost in predanost še kako štejejo.
Osebni rekordi kot največja zmaga
Na 1000 metrov sta se odlično borili Ema Podpčean in Nika Prgič, ki sta s pogumnim nastopom pokazali napredek in odločnost. Tek na 1000 m zahteva tako taktično zrelost kot psihično moč – in obe sta dokazali, da sta na pravi poti.
V najkrajši sprint disciplini, na 60 metrov, sta nastopili Eva Žuža in Nina Romih. Hitri štart, eksplozivnost in borbenost do ciljne črte so jima prinesli osebne rekorde, kar je na državnem prvenstvu še posebej dragoceno.
Na 300 metrov je nastopila Maja Antloga, ki je v močni konkurenci prikazala odločen tek in potrdila dobro formo.
Pogumna tudi štafeta
Poseben pečat dnevu je dala štafeta, ki je bila sestavljena večinoma iz pionirk U14. Kljub mlajši zasedbi so Lara Pintar, Vita Povše, Zara Farkaš in Maja Antloga nastopile samozavestno ter si nabrale neprecenljive izkušnje za prihodnost. Tekmovati proti starejšim tekmicam ni enostavno, a prav takšni nastopi gradijo samozavest in ekipni duh.
Uspeh ni vedno zlatega leska
Res je – medalje so simbol uspeha. A pravo merilo napredka so osebni rekordi, pogum stopiti na štartno črto, borba do zadnjega metra in podpora sotekmovalkam. Naše pionirke so pokazale prav to.
Vsak nastop na državnem prvenstvu je korak naprej. Vsak osebni rekord je zmaga. In vsaka izkušnja je naložba v prihodnost.
Dekleta, ponosni smo na vas! 💙
V ATDS verjamemo, da šport ni le tekmovanje za stopničke, temveč prostor za rast, vztrajnost, prijateljstvo in veselje do gibanja. Medalje lahko pridejo – včasih prej, včasih kasneje, včasih pa tudi sploh ne. A lastnosti, ki jih šport gradi, ostanejo za vse življenje.
Smo društvo, kjer mladim ne nalagamo dodatnih pritiskov, saj jih imajo otroci že dovolj v šoli, v vsakdanjem življenju, vseeno pa verjamemo, da sta pohvala in iskrena, konstruktivna kritika pomemben del osebnega in športnega razvoja – tudi če ju danes ni vedno lahko sprejeti.. Pri nas štejeta trud in napredek posameznika, ne le končni rezultat.
Zato vabimo nove članice in člane, ki si želijo gibanja, dobre družbe in spodbudnega okolja, kjer lahko vsak napreduje v svojem tempu – z veseljem in brez strahu pred neuspehom.





