Varovanci Sožitja se v juniju običajno poslednjič družijo s pravljico v žalski knjižnici. Pričakal jih je prijeten vonj jasmina v vazi, priznanja sončne barve in kronice, narejene iz rumenega papirja. Ta dan bodo namreč postali kraljične in kraljeviči pravljične dežele Medobčinske splošne knjižnice Žalec.

Vsak mesec poslušajo eno avtorsko in eno ljudsko pravljico. Da bi ustvarili vzdušje, sončno kot kronice, so tokrat poslušali nekaj šal, ki jih je pripovedovala sodelavka Nataša. Jasmin je še vedno dišal, ko so poslušali še avtorsko pravljico O kraljeviču, ki ni maral brati. V zvezi s fanti in z dekleti, ki nečesa ne marajo, je vedno tako, da jih potem nek dogodek ali kakšna stvar prepriča v nasprotno in postanejo vneti bralci ali kaj drugega. Tudi v tej zgodbici je tako. Če nekdo v življenju nečesa ne mara, ostanimo mirni in strpni, vedno se zgodi obrat.

Sledila je razglasitev kraljičen in kraljevičev. Vsak je prijel priznanje, kronico na glavo in topel stisk roke. Kar žareli so od ponosa. Sedeli so zravnano, da jim kronica je bi zdrsela z glave. Posebno priznanje je prejela tudi gospa Jožica, Davorjeva mamica, saj vedno poskrbi, da se kakšna novica hitro razširi med varovanci, kadar je nujno. Postala je spletična pravljične dežele Medobčinske splošne knjižnice Žalec.

Zaključek druženja je minil v sladkanju z vsem, kar smo jim pripravili za slovo do jeseni, ko se znova srečamo. Lepo je bilo, predvsem pa vredno.

Irena Štusej